Uspešnost transakcije se je po navedbah ministrstva pokazala v obsežni končni knjigi naročil, kjer je skupno povpraševanje preseglo 6,8 milijarde evrov, vključujoč 785 milijonov evrov povpraševanja organizatoric izdaje. "To priča o močni podpori investitorjev, da Slovenija tudi letos uspešno pokrije potrebe po financiranju državnega proračuna," so navedli na ministrstvu za finance.

Slovenija je obveznico izdala z donosom do dospelosti 3,043 odstotka in ceno 99,621 odstotka. Ob tem je bil razmik nad srednjim tečajem obrestne zamenjave 58 bazičnih točk. Transakcija je bila tako zaključena na ravni poštene vrednosti z zanemarljivo premijo na novo izdajo, so zapisali na ministrstvu.

Mandat za novo izdajo 10-letne obveznice RS39 je država podelila v torek. Knjigo naročil je odprla v sredo in še isti dan transakcijo torej tudi zaključila s končno velikostjo izdaje 1,5 milijarde evrov. Organizatorice izdaje so bile banke Barclays, BNP Paribas, Deutsche Bank, Erste Group, Goldman Sachs Bank Europe in Nova KBM.

Struktura vlagateljev

Na finančnem ministrstvu so naknadno objavili tudi podatke o strukturi vlagateljev v tokratno izdajo obveznice.

Po institucionalni obliki 37-odstotni delež predstavljajo upravljavci skladov, 20-odstotnega uradne institucije, kot so centralne banke, 18-odstotnega banke ali zakladnice, 12-odstotnega zavarovalnice oz. pokojninski skladi, devetodstotnega pa skladi tveganega kapitala.

Po zemljepisni razdelitvi pa 27 odstotkov vlagateljev prihaja iz bližnjih Nemčije, Avstrije in Švice, 26 odstotkov iz Združenega kraljestva in Irske, 13 odstotkov iz Skandinavije, 11 odstotkov je domačih, devet odstotkov jih ima sedež v Franciji in državah Beneluksa, po šest odstotkov pa je iz Srednje in Vzhodne Evrope ter južnega dela Evrope.

Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 določa, da se država lahko letos zadolži za največ 4,7 milijarde evrov, v letu 2025 pa za največ 4,3 milijarde evrov. V letnem načrtu odplačevanja državnega dolga je za letos skupaj predvideno odplačilo v znesku 3,2 milijarde evrov, od tega je 2,5 milijarde evrov glavnic, preostanek so obresti.