Kot poudarja Inštitut za varovanje zdravja ob dnevu, ki poteka pod geslom 'Razmišljaj globalno, načrtuj nacionalno, deluj lokalno', se mora vprašanja samomora zavedati širša javnost, predvsem pa ga sprejeti kot obliko prezgodnje umrljivosti, ki se jo da preprečevati.

Že več desetletij Slovenija krepko prispeva v svetovno statistiko samomorov, količnik samomorilnosti (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev na leto) pa ostaja bolj ali manj stabilen. Da je količnik samomorilnosti v Sloveniji visok, smo se začeli zavedati šele po drugi svetovni vojni, ko je tovrstna zdravstvena statistika postala veljavnejša, so zapisali na IVZ-ju. Leta 1960 je bilo že več kot 25 samomorov na 100.000 prebivalcev na leto. Dvajset let pozneje smo prvič presegli 600 samomorov na leto, kar je ostalo bolj ali manj aktualno število vse do danes.

Več samomorilcev kot samomorilk
V obdobju med 2000 in 2006 se je količnik samomorilnosti gibal med 25 in 30 (med 37 in 47 za moške; 10 in 15 za ženske). Razmerje med moškimi in ženskami, umrlimi zaradi samomora, znaša 3,5:1.

Med načini samomorov prednjači obešanje, sledijo zastrupitve s plini, utopitve, strelne poškodbe, skoki z višine, leganje pred predmet v gibanju in poškodbe z ostrimi predmeti.

Prva v EU-ju Litva, sledi Slovenija
Svetovni dan preprečevanja samomora zaznamujemo od leta 2003. Vsako leto zaradi samomora umre vsaj milijon ljudi. Najvišjo stopnjo samomorilnosti imajo nekatere vzhodnoevropske države, najnižjo pa sredozemske evropske države. V EU-ju je bilo po podatkih Eurostata 10,6 samomora na 100.000 prebivalcev, količnik samomorilnosti (umrli zaradi samomorov v enem letu na 100.000 prebivalcev) v vseh starostnih skupinah pa je bil najvišji v Litvi, sledijo Slovenija, Madžarska, Latvija, Finska, Estonija in Poljska. Ob tem še podatek, da se je količnik samomorilnosti tako v EU-ju kot Sloveniji od leta 2000 do leta 2006 v povprečju zniževal.

K. T.