Slovenija se je tako na lestvici svobode tiska, ki jo vsako leto sestavlja organizacija Novinarji brez meja, z oceno 13,44 uvrstila za Ciper in Francijo ter pred Bosno in Hercegovino in Tajvan. Kot omenjeno, je v zadnjem letu padla za osem mest, pred dvema letoma pa se je uvrstila na 30. mesto. Najbolje smo se odrezali leta 2002, ko smo bili uvrščeni na 14. mesto z oceno 4,00. Ob tem naj omenimo, da je bilo leta 2002 na seznamu manj držav - 139.

"V Sloveniji nekdanji premier tekmuje s Silviem Berlusconijem in Robertom Ficom z zahtevo po kar 1,5 milijona evrov odškodnine od novinarja, ki je opozoril na nepravilnosti v zvezi z določenimi nabavnimi pogodbami," so Novinarji brez meja o Sloveniji zapisali v poročilu.

Repovž: V poročilu jasno piše, zakaj smo padli
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gregor Repovž je za MMC dejal, da so v organizaciji dovolj jasno zapisali, zakaj je Slovenija na lestvici znova padla: "Izpostavljen je bivši premier Janez Janša in njegova tožba proti finskemu novinarju." Dodal je, da pritiski na novinarje vedno so, saj so "del novinarskega poklica". "Kadar pa pritiska kdo, ki ima neke tretje razloge, je treba na to opozoriti, saj so takšni pritiski nedopustni," pojasnjuje Repovž.

V zadnjem času opažajo predvsem vedno več pritiskov iz gospodarstva in političnih pritiskov. "Jih je pa manj kot pred tremi leti - takrat je bilo iz politike neizmerno veliko pritiskov," še dodaja Repovž.

"Največ pritiskov od oblasti"
Igor Kršinar iz Združenja novinarjev in publicistov Slovenija je za MMC dejal, da je takšen rezultat (torej padec na lestvici) pričakoval in ga tudi napovedoval. Po njegovem mnenju se stanje novinarske svobode v Sloveniji iz dneva v dan slabša, najpogostejše oblike pritiskov pa so, kot pravi, predvsem politični pritiski. "Mi smo ugotavljali pritiske s strani oblasti, torej iz centrov odločanja. V Sloveniji ima država še vedno vpliv na gospodarstvo, zato so največji problem pritiski oblasti," je dejal Kršinar in dodal, da je pri nas kapital močno povezan s politiko.

Izpostavil je nekaj najodmevnejših primerov pritiskov, o katerih so spregovorili odgovorni uredniki slovenskih medijev, na primer aferi Ultra in Baričevič, opozoril pa je tudi na nedavni primer groženj novinarju Financ Jaki Elikanu.

Kršinar: Saj ni Janša edini, ki toži novinarja
Glede tega, da je organizacija Novinarji brez meja v svojem poročilu izpostavila tožbo nekdanjega premierja Janeza Janše proti finskemu novinarju Magnusu Berglundu, pa pravi: "Vedno sem trdil, da je položaj novinarjev in novinarstva pod Pahorjevo vlado slabši kot pod Janševo. Zato se mi zdi neumno, da bo zdaj Janša kriv, da Slovenija pada na lestvici svobode tiska, ker toži nekega novinarja. Saj ni on edini, ki toži novinarja. Novinarje cel kup ljudi toži, in to se mi tudi ne zdi problem."

Kje je najhuje?
Novinarji brez meja najbolj opozarjajo na 10 držav, kjer so novinarji izpostavljeni najhujšim pritiskom - to so Jemen, Sudan, Turkmenistan, Eritreja, Iran, Mjanmar, Sudan, Kitajska ter Ruanda in Sirija, ki sta se med deseterico uvrstili na novo.

Največ svobode tiska v Evropi, a ni vse rožnato
Najbolj svobodni so novinarji v evropskih državah, in sicer na Finskem, Islandiji, Nizozemskem, Norveškem, Švedskem in v Švici. Organizacija ob tem opozarja na razmere v Evropski uniji - medtem ko je 13 izmed 27 članic med najbolje uvrščenimi 20 državami, so nekatere uvrščene zelo nizko, razkorak med članicami pa se iz leta v leto veča. Tako je Italija letos na 49. mestu, Romunija na 52., Grčija in Bolgarija pa na 70.

Najbolj so se po lestvici povzpeli Gabon (za 22 mest), Južna Koreja (za 27) in Gvineja Bissau (za 25), ob čemer pa v organizaciji opozarjajo, da to še nič ne pomeni, saj so omenjene države le izboljšale prej porazen, če ne celo grozljiv položaj svobode tiska.

Gospodarski razvoj ni pogoj za svobodo
Novinarji brez meja poudarjajo, da se v državah, ki so uvrščene najbolje, razmere še izboljšujejo, pri čemer navajajo islandski zakon o medijih, ki zagotavlja zelo visoko zaščito medijev. Podobno je na Švedskem, kjer so z zakonom ustvarili delu novinarjem izredno naklonjeno okolje. Hkrati ugotavljajo, da hiter gospodarski razvoj sam po sebi ne prinaša nujno tudi večje svobode medijev, pri čemer izpostavljajo hitro rastoče države iz t. i. skupine Bric, ki jo sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. V prvi državi so se razmere izboljšale in je letos uvrščena na 58. mesto, medtem ko so preostale tri države niže od 100. mesta.

Na seznamu je 178 držav, lestvica pa je sestavljena na podlagi odgovorov novinarjev, raziskovalcev in pravnih strokovnjakov na 50 vprašanj o kršitvah svobode tiska. Vprašanja se nanašajo na neposredne grožnje novinarjem, uboje in aretacije ter tudi na druge pritiske, cenzuro in na državne monopole na različnih področjih.

V opozicijskih strankah zaskrbljeni
Na padec Slovenije na lestvici so se odzvali tudi v stranki SDS, kjer ugotavljajo, da je "Slovenija v času vlade Boruta Pahorja na lestvici padla kar za 16 mest, pri tem pa velja dodati, da letošnja raziskava še ni upoštevala zadnjih groženj, ki jih je Jure Janković izrekel novinarju Financ Jaki Elikanu; zaradi tovrstnih groženj bo Slovenija v prihodnjem letu gotovo še slabše uvrščena".

V SLS-u so nad uvrstitvijo Slovenije zgroženi. Zaskrbljeni so nad dejstvom, da se mnogo novinarjem omejuje opravljanje njihove temeljne naloge, to je iskanje resnice. "Razmere v raziskovalnem novinarstvu se poslabšujejo, mnogo novinarjev se sodno preganja, da drugih neformalnih pritiskov niti ne omenjamo."

Tudi v Novi Sloveniji so zaradi nazadovanja na lestvici zaskrbljeni, saj se je Slovenija uvrstila za nekaterimi državami, kjer ne vlada demokracija. Ministrico za kulturo Majdo Širca so ob tem povprašali, kakšni bodo njeni ukrepi za zagotovitev večje medijske pluralnosti in svobode ter politično neodvisnost pri poročanju medijev.