Foto:
Foto:
Anton Stres je spregovoril udeležencem spominskega shoda na Teharjah.

To je dejal Tine Velikonja iz Nove slovenske zaveze na spominski slovesnosti ob obletnici poboja približno 4.000 domobranskih ujetnikov leta 1945 na Teharjah.

Kot je še opozoril, je boj v politiki, gospodarstvu in kulturi boj za poštenje, vendar smo to pozabili, ker je totalitarizem boj proti normalnemu človeku. Po njegovih besedah totalitarizem ni dovolil, da bi se človek razvijal v svobodi.

Kočevski rog - ubijanje slovenske normalnosti
Glede Kočevskega roga je Velikonja dejal, da je bil zločin, ki je bil narejen in ga poimenujemo z metaforo Kočevski rog, zločin, ki je bil genocid, fizični zločin, vezan na kri, in tudi kulturni zločin, z zgodovinskimi dimenzijami, ubijanje slovenske normalnosti. Ali je to ubijanje imelo kako logiko? Bilo je logično iz komunistične totalitarne ideologije. Tu so ubijali slovensko dušo, kakršna se je naredila v zgodovini in svobodi, pa tudi iz ustanov, ki so zgodovino in svobodo ne samo dopuščale, ampak tudi utrjevale. Zato postkomunistom ne bo nič pomagalo, če bodo postavljali spomenike in prihajali sem na obveznostne obiske, pomagala bi jim samo ena reč: da stopi vanje spoznanje, kaj se je tu v resnici zgodilo in kaj je tisto, kar našemu sedanjemu življenju, življenju slovenske države, tako boleče manjka, je še menil Velikonja.

Somaševanje vodil škof Anton Stres
Obletni maši je somaševal mariborski pomožni škof Anton Stres, ki je poudaril, da so mnogi prišli iz sočutja do padlih in iz zavesti, da pričajo proti krivici. Povedal je še, da vsakoletno srečanje na Teharjah doživljamo v luči Jezusovega vstajenja in njegove zmage nad smrtjo, nasiljem in lažjo.

Na Teharje partizani pripeljali okoli 5.000 domobrancev
Taborišče na Teharjah pri Celju so zgradili Nemci leta 1943 za predvojaško vzgojo, obsegalo pa je šest stanovanjskih in približno deset pripadajočih funkcionalnih barak, ki so sprejele okoli 500 ljudi. Ob koncu vojne so imeli Nemci tam ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja, po vojni pa je bilo taborišče nekaj časa opuščeno. Partizani so domobrance, ki so bili dotlej nastanjeni v zavezniških taboriščih na Koroškem, pripeljali na Teharje konec maja in v začetku junija 1945. 31. maja so na Teharje pripeljali celoten Rupnikov bataljon, 1. junija je prišlo 3.000 domobrancev, nekaj pa jih je prišlo še 2. junija. Skupaj naj bi bilo na Teharje pripeljanih približno 5.000 domobrancev.