Kot je na novinarski konferenci v Vrbju pri Žalcu povedal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, so lani v akciji zbrali 273.364 evrov.

Na Karitasu, ki letos praznuje 35 let obstoja, so akcijo začeli v času gospodarske krize leta 2009 in jo nadaljevali vse do danes. Pozval je darovalce, da prispevajo pomoč v hrani, higienskih pripomočkih in plačilu najnujnejših položnic.

Po Tomažičevih besedah med drugim pomagajo 8600 posameznikom v delovno aktivni dobi, od njih so nekateri v negotovih zaposlitvah, nekateri so dolgotrajno brezposelni, nekateri imajo status invalida, nekateri pa nimajo nobenega statusa in imajo težave v duševnem zdravju.

Med številnimi ljudmi, ki živijo z dohodki, nižjimi od praga revščine, so največja skupina upokojenci, je izpostavil Tomažič. Najtežje je za tiste, ki živijo sami. Tako je lani materialno pomoč in pomoč pri plačilu najnujnejših položnic od Karitasa prejelo več kot 17.900 starejših. Tomažič meni, da se je stiska starejših v zadnjih dveh letih zelo poglobila, ker tisti z nizkimi pokojninami ne morejo slediti podražitvam.

Del zbranih sredstev v akciji Pomagajmo preživeti in živeti zadnja leta Karitas namenja tudi spremljanju oseb, ki so zaradi specifičnih stisk, dolgotrajne brezposelnosti, težav v duševnem zdravju in osamljenosti izključeni iz skupnosti in potrebujejo psihosocialno svetovanje in dejavnosti za vključevanje na trg dela. Lani je bilo tako več kot 5000 oseb deležnih trajnejšega spremljanja, socialnega vključevanja v skupnost z vodeno delovno okupacijo in psihosocialnim svetovanjem, pravi Tomažič.

Tudi na Centru za socialno delo Celje svojim uporabnikom nudijo socialnovarstvene dajatve in psihosocialno pomoč. Pomočnica direktorice Centra za socialno delo Celje Nataša Omladič Ograjenšek je izpostavila, da v zadnjem času na centru opažajo povečano število oseb in tudi družin, ki se znajdejo v osebnih in socialnih stiskah, predvsem zaradi naraščajočih cen življenjskih potrebščin.

"To niso več samo osebe, ki so brez zaposlitve in so njihovi dohodki tako nizki, da ne morejo kriti stroškov življenja. K nam prihajajo tudi posamezniki in družine, kjer so starši zaposleni in jim njihovi dohodki ne zadoščajo za kritje stroškov," je povzela Omladič Ograjenšek.

Opozorila je tudi na starejše osebe, ki jim zaradi nizkih pokojnin ne uspe kriti svojih življenjskih stroškov. Vsi takšni ljudje, ki so starejši od 65 let, lahko uveljavljajo varstveni dodatek. V Celju se močno povečuje tudi delež oseb, ki prosijo za izredno denarno socialno pomoč. Najhujše je v zimskem obdobju, ko imajo ljudje povečane stroške z ogrevanjem, je še dejala Omladič Ograjenšek.

Strokovna sodelavka Škofijske karitas Celje Jana Rovtar je predstavila program socialnega vključevanja posebej ranljivih oseb. Namen programa je oblikovati prostor, kjer se bo posameznik, ki pride k njim, čutil sprejetega, kjer bo imel občutek varnosti, kjer bo imel svoje mesto in svojo vlogo. S socialnim vključevanjem želijo odgovoriti še na drugačne vrste revščine, kot je npr. revščina osamljenosti, izoliranosti, izključenosti, neuspešnosti in nekoristnosti.

Lani je bilo v različne programe Karitas vključenih 145.316 oseb, od tega več kot 29.244 otrok in 40.831 starejših. Pomoč v hrani pa je skupaj prejemalo 91.070 oseb, je navedel Tomažič.

Za programe pomoči je Karitas v letu 2024 namenil dobrih 18 milijonov evrov. V sklopu materialne pomoči je bilo razdeljenih 3754 ton hrane. Karitas je lani pomagal plačati položnice 11.678 osebam, v projekt donirane hrane je bilo vključenih 4143 oseb, ki so prejele 623 ton hitro pokvarljive hrane iz trgovskih centrov.

Karitas je prav tako denarno pomagal 1764 osebam ob večjih stiskah zaradi naravnih in drugih nesreč, 14.359 otrok je oskrbel s šolskimi potrebščinami, 330 otrok pa je bilo vključenih v projekta Botrstvo in Posvojitev na daljavo.

V letu 2024 je Karitas izvajala tudi socialnovarstvene programe na področju pomoči odvisnikom, materinskih domov, brezdomcev, ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi.

Kot je dejal Tomažič, je tako v osmih materinskih domovih in varni hiši lani prebivalo 197 žensk in otrok, v šest sprejemnih in terapevtskih centrov ter v komune je bilo vključenih 122 zasvojenih, v zavetiščih za brezdomce je bilo oskrbe deležnih 85 oseb. V ljudskih kuhinjah za brezdomce pa je hrano redno prejemalo 1870 oseb.