Dovolitev zadrževanja ne šteje kot dovoljenje za prebivanje v smislu uredbe, so sporočili iz vlade.
Čeprav po evropski uredbi dokument za prebivanje pomeni kakršno koli dovoljenje, ki ga izdajo organi države članice in ki državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva dovoljuje prebivanje na njenem ozemlju, Slovenija ne šteje dovolitve zadrževanja kot dovoljenja za prebivanje, so pojasnili na vladi.
Uredba tudi ni bila sprejeta za primer velikega prihoda prebežnikov v tako kratkem času. Njen glavni namen je namreč, da prosilci za mednarodno zaščito ne bi izkoriščali postopka za priznanje mednarodne zaščite in ne bi prehajali iz države v državo ter prosili za mednarodno zaščito v več državah članicah hkrati ali zaporedoma. Zdajšnje razmere pa so popolnoma drugačne in ob sprejetju uredbe niso bile predvidene.
Odgovornost le za nekatere
Slovenija ne more sprejeti odgovornosti za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, ki so bile vložene v drugi državi članici, ker so bile tem tujcem izdane odločbe o dovolitvi zadrževanja kot posledica postopka vračanja in odstranjevanja iz države.
Sprejetje odgovornosti za obravnavo prošenj teh tujcev bi bilo tudi neproduktivno, saj ti tujci v Sloveniji očitno niso želeli zaprositi za mednarodno zaščito. Pač pa Slovenija prevzema odgovornost za obravnavo prošenj tistih, ki so v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito, po vložitvi prošnje pa Slovenijo zapustili in odšli v drugo državo članico.
Ograja je "neizogiben in primeren ukrep"
Vlada je pripravila tudi odgovor varuhu človekovih pravic na vprašanje glede žične ograje. Postavitev začasnih tehničnih ovir je po njenem opozorilu neizogiben in primeren ukrep za uravnavanje migracijskega toka, ki zaradi specifičnosti terena in prometnih povezav ni mogoče s fizičnim varovanjem s policisti in vojaki ter drugimi milejšimi ukrepi.
Prav tako je vlada odgovorila poslancu SDS-a Žanu Mahniču, ki ga zanima prevoz prebežnikov. V času, ko je v državo prihajalo tudi do 10.000 prebežnikov dnevno, je bilo ključno zagotoviti učinkovito izvajanje nalog, povezanih s sprejemom, namestitvijo in transportom prebežnikov, navaja vlada.
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je s Slovenskimi železnicami (SŽ) sklenilo pogodbo v vrednosti šest milijonov evrov, ki velja do 25. februarja. Prebežnikom prevoza ne zaračunavajo, saj ne gre za izvajanje rednega javnega prevoza. O diskriminaciji slovenskih državljank in državljanov, ki morajo za prevoz z vlakom plačati vozovnico, zato ni mogoče govoriti, meni vlada.
Namestitveni center v Kidričevem?
MNZ sicer z drugimi ministrstvi preučuje več možnosti za vzpostavitev namestitvenih centrov za prebežnike. Pripravljajo različne podlage, ki bodo osnova za sprejetje ustreznih odločitev. Pred tem pa vedno potekajo posvetovanja s predstavniki oziroma vodstvi lokalnih skupnosti, so sporočili z ministrstva.
Preučujejo tudi možnost prilagoditve državnega objekta, ki ga sicer uporablja Slovenska vojska, v bližini Kidričevega, vendar še niso sprejeli nobene odločitve. Ministrstvo je s to informacijo že ustno seznanilo župana občine Kidričevo, so še zapisali.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
