Program ocene varnosti cest EuroRAP, s katerim so vrednotili stanje cest in jih po zgledu testov avtomobilskega trka označili z eno do pet zvezdicami, je pokazal, da so državne ceste v Sloveniji zelo slabe, skrb pa vzbuja predvsem to, da si je velik del državnega cestnega omrežje zaslužilo samo eno ali dve zvezdici.

V Sloveniji se vzdrževanje in gradnja državnih cest ne financirata iz namenskih sredstev, ampak iz proračuna, pri čemer na direkciji za ceste opozarjajo, da se je višina sredstev za ceste v zadnjih petih letih vztrajno zmanjševala - z rebalansi je bilo direkciji v tem obdobju odvzetih več kot 203 milijone evrov. To se na mreži glavnih in regionalnih cest močno pozna, poudarjajo.

Le za posip in pluženje 30 milijonov, denarja ne bo niti za manjša popravila
Popis v zimi poškodovanih vozišč še poteka, je pa že zdaj znano, da sredstva direkcije za redno vzdrževanje, manjše preplastitve, sanacije vozišč po zimi in podobna opravila, za kar bo treba po ocenah skupaj odšteti približno 57 milijonov evrov, ne bodo zadoščala. Za zimsko službo je bilo namreč že porabljenih 21,4 milijona evrov in dodatnih 9,4 milijona evrov za posipne materiale. Samo stroški vzdrževanja cest zunaj zimske sezone znašajo približno dva milijona evrov mesečno.

Da bi zagotavljanje ustrezno stanje cest, bi direkcija prihodnjih 20 let potrebovala od 320 do 350 milijonov evrov na leto, kar pa je glede na razmere v državi nerealno pričakovati, se zavedajo v direkciji za ceste, kjer so izračunali tudi, da bi za ureditev približno 3.000 kilometrov cest, ki so v slabem ali zelo slabem stanju, na način, da bi bile primerljive s cestami v EU-ju, v prihodnjih 15 letih potrebovali 200 milijonov evrov letno. Direkcija je zato vse sile usmerila v pridobivanje sredstev iz evropskih virov.

Iz sklada za ceste denar za železniško infrastrukturo
Pri tem pa opozarjajo, da so imeli med aprilom 2010 in junijem lani prihodkov še manj, saj je šel del sredstev od letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu namesto k njim v javno železniško infrastrukturo. V proračunu se je od te obvezne dajatve nabralo 108 milijonov evrov, od tega zneska pa so jih na direkciji za ceste dobili le slabo tretjino, 33,8 milijona evrov.

V direkciji ob tem spominjajo, da se je v zadnjih 15 letih državno cestno omrežje zaradi prenosa cest iz pristojnosti občin na državo (razlog za prenos je bil, ker občine niso mogle več plačevati vzdrževanja omenjenih cest) povečalo za okoli 1000 kilometrov, sredstva iz proračuna pa so ostala enaka. "To pomeni, da so bile občinske ceste, ki so prešle v pristojnost države oz. jih je morala v upravljanje prevzeti direkcija za ceste, v slabem ali zelo slabem stanju," poudarjajo v direkciji.