Po mnenju odbora so za finančni zlom mariborske nadškofije odgovorne tudi vse slovenske vlade, "ki nikoli niso postavile mej finančnim apetitom Katoliške cerkve," je povedal član odbora sociolog Srečko Dragoš. Ob tem je dodal, da bi se morale slovenske vlade zgledovati po Vatikanu, ki je prvi nastopil proti sanaciji dolgov mariborske nadškofije, "medtem ko slovenska politika, tako leva kot desna, ni imela nobene strategije in je s tem podpirala monopol Cerkve".

Dragoš zato meni, da sta Borut Pahor in Janez Janša "večja krivca od odstavljenih nadškofov, ker sta kot ključna politika krojila usodo zakonodaje, ki je omogočila denacionalizacijo v največji možni meri in ohranjala privilegije Cerkve". Član odbora Marko Golob je pozval Cerkev, naj izplača upnike iz svojega premoženja, četudi bi zato morala prodati premoženje, ki ni potrebno za izvajanje verske dejavnosti.

Da je bila Katoliška cerkev dominantna politična sila v vsej zgodovini slovenskega političnega prostora, meni tudi Božo Repe, ki poziva k podpori silam znotraj same Cerkve, ki nasprotujejo dosedanjim metodam njenega delovanja. "S podporo tem silam lahko pomagamo odpreti pot v boljšo Cerkev in odnose z državo."