Slabo stanje v Sloveniji ugotavlja raziskava predvsem na področju pacientovih pravic in finančnih zmogljivosti v javnem zdravstvu. Foto: EPA
Slabo stanje v Sloveniji ugotavlja raziskava predvsem na področju pacientovih pravic in finančnih zmogljivosti v javnem zdravstvu. Foto: EPA
Pediatrična klinika
Pediatrična klinika bi morala biti po prvotnih ocenah zgrajena že konec leta 2006. Foto: MMC RTV SLO

Raziskava ugotavlja slabo stanje v Sloveniji predvsem na področju pacientovih pravic in finančnih zmogljivosti v javnem zdravstvu. Raziskovalci so pod drobnogled vzeli pet področij: delovanje pacientovih pravic, čakanje na začetek zdravljenja, izide zdravljenja, darežljivosti javnega zdravstva in (ne)dostopnost novih zdravil.

Na lestvici je prvo mesto spet zasedla Avstrija, za Slovenijo pa so se uvrstile Latvija, Poljska, Kanada, Malta, Grčija, Bolgarija, Madžarska, Slovaška in Romunija. Prvo mesto si je Avstrija zaslužila predvsem zaradi dobre dostopnosti do zdravstvenih storitev in kakovostnega zdravstvenega varstva.

Izsledke raziskave si lahko ogledate tukaj (v angleškem jeziku).




Kaj vse gre narobe v slovenskem zdravstvu?

V zadnjih letih se slovensko zdravstvo spopada s številnimi težavami: z dolgotrajno gradnjo pediatrične klinike in onkološkega inštituta, z nezadovoljstvom zaposlenih na inštitutu, z revmatologi, ki se želijo odcepiti, in s pomanjkanjem zdravnikov, ki odhajajo med zasebnike.

Pediatrična klinika je črna gradnja
Analiza gradnje pediatrične klinike, ki jo je opravila družba Perspektiva, je pokazala, da gre za črno gradnjo. Javni razpisi so bili izpeljani nestrokovno, pogodbe pa so se sklepale za nazaj, brez datumov in podpisov. Poleg tega bi morala biti pediatrična klinika po prvotnih ocenah zgrajena že konec leta 2006, vselitev pa bi morala potekati sredi lanskega leta. A se datum konca gradnje vse bolj odmika in kot kaže, pediatrična klinika ne bo končana niti spomladi letos.

Onkološki inštitut gradili kar deset let
Lani se je po desetih letih končno končala gradnja onkološkega inštituta. Projekt je stal skoraj 90 milijonov evrov, še pred vselitvijo pa so se morali spoprijeti z izbruhom legionele in popravljati nedelujoče klimatskimi napravami. Po prihodu Aljoše Rojca na mesto direktorja onkološkega inštituta so svoje nezadovoljstvo z njegovim delom izrazili zaposleni, poleg tega pa si je inštitut v prvem polletju lanskega leta pridelal pet milijonov evrov izgube.

Revmatologi želijo odcepitev
Zaradi nezadovoljstva s položajem oddelka za revmatologijo v kliničnem centru so revmatologi predlagali ustanovitev Inštituta za revmatologijo, ki bi bil tudi organizacijsko neodvisen od Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Zapleta se tudi s selitvijo nevrološke klinike, saj je ministrstvo za zdravje ponovilo razpis za nakup opreme, kar pomeni odlok selitve nekje do poletja prihodnje leto.