Slovenski osnovnošolci imajo dobro znanje pri matematiki in naravoslovju. Nekoliko slabši so na področju bralne pismenosti.

Pedagoški inštitut je na dvodnevni nacionalni konferenci Poti do kakovostnega znanja naravoslovja in matematike predstavil rezultate mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2011 ter mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2011.

Izsledki mednarodne raziskave so pokazali, da je naravoslovno in matematično izobraževanje v osnovni šoli v Sloveniji dobro. Slovenija se je tako prvič uvrstila med nadpovprečne države v vseh kategorijah, tako pri četrtošolcih kot osmošolcih, je pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave Barbara Japelj Pavešić.

V mednarodni raziskavi je sodelovalo okoli 260.000 četrtošolcev in 240.000 osmošolcev iz 63 držav. Za vsakega učenca so zbrali več kot 600 podatkov o učenju, pri čemer so bili v raziskavo vključeni tudi učitelji in ravnatelji šol ter starši četrtošolcev, ki so odgovarjali na vprašanja o podpori učenju doma, v razredu in v predšolski dobi.

V Sloveniji je tako sodelovalo 4.492 četrtošolcev iz 195 šol in 243 razrednih učiteljev ter 4.415 osmošolcev iz 187 šol, 523 učiteljev matematike in 900 učiteljev biologije, fizike, geografije in kemije ter ravnatelji sodelujočih šol in starši učencev.

Slovenija malce nad povprečjem
Slovenija je po raziskavi, kjer sicer na vrhu prednjačijo azijske države in Finska, dosegla 513 točk in 21. mesto med 50 državami v matematiki pri četrtošolcih ter 520 točk in 20. mesto v naravoslovju. Pri osmošolcih je v znanju matematike s 505 točkami zasedla 13. mesto, v znanju naravoslovja pa s 543 točkami šesto mesto med 42 državami. Posebej so se osmošolci izkazali pri znanju kemije in geografije.

Znanje se izboljšuje
Trendi dosežkov so pozitivni, saj se je znanje od leta 2007 na vseh področjih izboljšalo. Slovenija je tudi med manjšim številom sodelujočih držav, kjer od leta 1995 vse večji delež učencev dosega postavljene mejnike znanja.

Primerjalna analiza med regijami je pokazala, da so dosežki učencev tako razpršeni, da razlike v regijah večinoma niso pomembne. Po dosežkih v četrtem razredu sicer izstopata osrednjeslovenska in gorenjska regija, v osmem razredu pa notranjsko-kraška, goriška in prav tako osrednjeslovenska regija.

Na boljše dosežke učencev vplivajo zgodnje matematične izkušnje in dejavnosti v vrtcu in s starši, večja podpora domačega okolja pri učenju in večja učenčeva samozavest ter naklonjenost do predmeta. Pri tem je opazno zaostajanje Slovenije, saj so slovenski učenci naravoslovnim predmetom manj naklonjeni kot v večini drugih držav. Zato bi bilo treba med učenci povečati zanimanje za naravoslovje.

Povprečna bralna pismenost
V mednarodni raziskavi bralne pismenosti četrtošolcev se je Slovenija med 49 sodelujočimi državami s 530 točkami uvrstila na 24. mesto. Najboljše bralce pa imajo Hongkong, Rusija, Finska in Singapur.

V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 4.512 učencev iz 195 šol, njihovi starši, učitelji in ravnatelji. Izsledki vseh dozdajšnjih raziskav kažejo, da se bralna pismenost slovenskih šolarjev vseskozi pomembno zvišuje. Zadnja raziskava pa znova potrjuje, da deklice dosegajo boljše rezultate od dečkov.

Velike razlike po slovenskih regijah
Zelo se razlikujejo bralni dosežki po regijah, pri čemer imata najvišji dosežek osrednjeslovenska in notranjsko-kraška regija, na dnu lestvice pa sta koroška in pomurska regija. Vendar razlike ne nastajajo zaradi razlik v kakovosti šol.

Le 8,5 odstotka razlik v dosežku otrok je namreč mogoče pripisati šoli. Velike razlike, ki niso posledica šolskega izobraževanja, se po vsej verjetnosti nanašajo na otrokovo domače okolje, predvsem na vire za učenje, kar je močno povezano s primernim dohodkom družine.

Z bralno pismenostjo se pozitivno povezujejo tudi izobrazba staršev, število knjig v družini, število otroških knjig, dobre opismenjevalne veščine pred vstopom v šolo in obiskovanje vrtca ter glasbene šole.

Nižji bralni dosežek imajo na šolah, kjer več učencev prihaja iz ekonomsko deprivilegiranega okolja, pomembno višjega pa tam, kjer učitelji gojijo visoka pričakovanja do dosežkov učencev. Z dobrimi dosežki se povezuje tudi varna in urejena šola, kot pereča težava pa se kaže medvrstniško nasilje.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je ob objavi izsledkov raziskav poudarilo, da je znanje osnovnošolcev dobro in da so trendi pozitivni in spodbudni.