Med ključnimi dejavniki za srečno otroštvo so dobro duševno in telesno zdravje in veščine za življenje, poudarja poročilo. Tudi v najrazvitejših državah sveta številni otroci nimajo srečnega otroštva, razkriva poročilo, pri čemer avtorji navajajo samomore, nezadovoljstvo, debelost ter slabo razvite akademske in socialne veščine.

Najboljše države za otroke glede na otrokovo duševno in telesno zdravje ter akademske in socialne veščine so Nizozemska, Danska in Norveška. Kot že rečeno, je Slovenija na 9. mestu, med našimi sosedami pa je Hrvaška na 11. mestu, Madžarska na 15., Avstrija na 16. in Italija na 19. mestu.

Po akademskih in socialnih veščinah slovenski 15-letniki na 2. mestu

Glede akademskih in socialnih veščin se Slovenija uvršča v vrh, in sicer na 2. mesto. Spremljali so delež otrok, starih 15 let, z osnovno bralno in matematično pismenostjo (74,5 %) ter delež otrok, starih 15 let, ki zlahka sklepajo prijateljstva (78,8 %). Najmanj samozavestni glede sklepanja novih prijateljstev so v Čilu ter na Japonskem in Irskem.

Skrb vzbujajoče je, da v povprečju 40 odstotkov otrok do 15. leta v državah EU-ja in OECD-ja nima razvitih osnovnih bralnih in matematičnih veščin. V povprečju je 95 odstotkov predšolskih otrok vključenih v vzgojno-izobraževalne programe, število mladih med 15. in 19. letom, ki niso v izobraževanju, zaposlovanju ali usposabljanju, pa se je zmanjšalo v 30 od 37 držav.

Poročilo države razvršča tudi glede na politike, ki podpirajo otrokovo blaginjo in druge dejavnike, kot so ekonomija, družba in okolje. Norveška, Islandija in Finska so glede tega uvrščene najvišje, saj imajo najboljše politike in kontekste za podporo blaginji otrok. V povprečju države porabijo manj kot 3 odstotke BDP-ja za potrebe politik, vezanih na družino in otroke, tudi po podatkih OECD-ja Slovenija temu namenja manj kot 2 odstotka.

Na področju duševnega zdravja Slovenija na 23. mestu

Veliko dela nas čaka na področju izboljšanja duševnega zdravja otrok. Na tem področju se uvrščamo v spodnjo polovico držav, na 23. mesto. Kot je razvidno iz poročila, se Slovenija uvršča v skupino 12 držav, kjer je manj kot 75 odstotkov otrok zadovoljnih s svojim življenjem, po stopnji samomorov med mladimi (kar je glavni vzrok smrti med 15- do 19-letniki v bogatih državah) pa smo uvrščeni na 18. mesto.

V Turčiji so otroci najmanj zadovoljni z življenjem, takoj za njo sta Japonska in Velika Britanija, na drugi strani pa imajo Nizozemska, Mehika in Romunija najvišje stopnje zadovoljstva z življenjem. Otroci iz družin, ki nudijo manj podpornega okolja, in tisti, ki so žrtve ustrahovanja, imajo bistveno slabše duševno zdravje.

Na področju telesnega zdravja Slovenija na 11. mestu

Skrb vzbujajoče je, da je v Sloveniji skoraj tretjina otrok debelih ali ima čezmerno telesno težo. Kot ob tem opozarjajo avtorji poročila, so bili v času omejevalnih ukrepov številni športni programi ustavljeni, kar bi lahko privedlo še v poslabšanje stanja na tem področju.

Stopnji debelosti in čezmerne telesne teže med otroki v državah, zajetih v raziskavo, sta se v zadnjih letih povišali: okoli tretjina otrok v državah iz raziskave je ali debela ali ima čezmerno telesno težo, pri čemer se v državah južne Evrope ti stopnji skokovito povečujeta. Projekcije na svetovni ravni sicer kažejo, da število debelih otrok v starosti od 5 do 19 let narašča in predvideva se, da bo leta 2030 naraslo za skoraj 100 milijonov (na skupaj 250 milijonov).

Glede stopnje umrljivosti otrok je Slovenija zelo uspešna, stopnja umrljivosti otrok, starih od 5 do 14 let, je 0,7 na 1.000 otrok. V več kot četrtini bogatih držav pa je smrtnost otrok še vedno nad 1 na 1.000 otrok.

Pandemija bo imela daljnosežne posledice na blaginjo otrok

V slovenskem Unicefu ob tem poudarjajo, da imajo vse države še prostor za izboljšanje, skrb vzbujajoče pa je nazadovanje na področjih, kot so cepljenje (v 14 državah se je npr. v letih 2010–2018 znižala stopnja precepljenosti proti ošpicam), matematična in bralna pismenost ter duševno zdravje. K vsem tem izzivom pa negativen vpliv dodaja tudi pandemija, ki bo imela daljnosežne posledice na blaginjo otrok. Poročilo ugotavlja, da izguba družinskih članov in prijateljev, anksioznost, omejitve gibanja, pomanjkanje podpore, zaprtje šol, usklajevanje dela in družine in omejen dostop do zdravstvene oskrbe, v kombinaciji z ekonomskimi izgubami, ki so posledica pandemije, katastrofalno vplivajo na blaginjo otrok, ter puščajo posledice na njihovem duševnem in fizičnem zdravju ter njihovem razvoju.

"Pozdravljamo ukrepe, ki so bili v preteklosti sprejeti za zajezitev širjenja novega koronavirusa in blaženje s tem povezanih posledic zaradi ekonomskih in socialnih izpadov. Ob tem pa ponovno poudarjamo, da smo tudi v Sloveniji imeli že pred pandemijo številne ranljive otroke, njihove stiske in njihova ranljivost pa so se zdaj samo še poglobile. Zato je treba pri načrtovanju politik pozorno gledati, da so zajete vse skupine, posebej najranljivejše. Pri njih je velika zaskrbljenost za poglobitev vrzeli revščine, neenakosti, socialne izključenosti, nasilja in stisk," pravi Alja Skele, vodja programov zagovorništva pri UNICEF-u Slovenija.