Vlado podpira 26,9 odstotka vprašanih, 7,6 odstotka pa je odgovorilo z "ne vem". Vlade ne podpira 65,5 odstotka anketirancev. Podpora vladi je v primerjavi s prejšnjo anketo Slovenski utrip upadla, saj jo je takrat podpiralo 44,6 odstotka vprašanih.

Velik del vprašanih "ne bi volil nikogar"
Na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve to nedeljo, je 24,3 odstotka vprašanih odgovorilo, da nikogar, 19,7 odstotka pa, da ne ve. SDS bi volilo 13,3 odstotka vprašanih, SD 11 odstotkov, Pozitivno Slovenijo pa 10,9 odstotka. Nobena druga stranka ne bi prejela potrebnih štirih odstotkov glasov.

Anketa, ki jo vsak mesec izvede Fakulteta za uporabne študije, se je aprila osredotočila na materialno blaginjo in neenakost. Anketirali so 1.007 ljudi, v obdobju med 2. in 5. aprilom.

Zaposlene izguba službe (še) ne skrbi preveč
34,8 odstotka vprašanih je prepričanih, da obstaja realna nevarnost, da v naslednjih mesecih zaradi krize izgubijo službo, medtem ko 62,3 odstotka anketirancev teh skrbi nima. 2,9 odstotka se jih do tega vprašanja ni opredelilo, odgovarjali pa so samo tisti, ki so zaposleni.

83,1 odstotka vprašanih je prepričanih, da je treba v Sloveniji temeljito zmanjšati javno porabo. Da te potrebe ni, meni 12,3 odstotka vprašanih, drugi odgovarjajo, z "ne vem". Za zmanjševanje javne porabe se zavzemajo predvsem tisti z nižjimi dohodki in podporniki zdajšnje vlade.

Delna podpora vladnim varčevalnim ukrepom
Vladne varčevalne ukrepe podpira 19,7 odstotka vprašanih, 43,5 odstotka pa jih podpira delno. 33,6 odstotka anketiranih varčevalnih ukrepov ne podpira. Ukrepom nadpovprečno nasprotujejo ženske, starejši, visoko izobraženi, meščani in tisti, ki zdajšnji vladi nasprotujejo.

Večina vprašanih (61 odstotkov) meni, da bi bilo treba plače javnih uslužbencev znižati, a nekaterim za višji odstotek kot drugim. Več kot polovica vprašanih tudi podpira napovedano stavko v javnem sektorju (51,5, odstotka), medtem ko ji 41, 1 odstotka anketiranih nasprotuje.

Več kot polovica vprašanih se ima za pripadnike srednjega razreda, v primerjavi s preteklimi leti pa je opazen premik v samorazporeditvi predvsem iz višjega srednjega v nižji srednji razred, ugotavlja Fudš.

V pričakovanju poslabšanja kakovosti življenja?
Večina vprašanih (39,5 odstotka) tudi meni, da živijo slabše kot pred štirimi leti, prav tako večina (59 odstotkov) misli, da se v Sloveniji tudi na splošno živi slabše kot pred tem obdobjem. V primerjavi s preteklimi leti se je izrazito povečal delež tistih, ki so prepričani, da se bo živelo ne le slabše, ampak veliko slabše.