Če bi bile parlamentarne volitve v nedeljo, bi največ vprašanih, 17,6 odstotka, volilo stranko SDS, kažejo izidi majske raziskave novogoriške fakultete za uporabne družbene študije Slovenski utrip. Prvouvrščeni stranki sledi Pozitivna Slovenija, ki jo je izbralo 16,4 odstotka vprašanih.

Anketa časnika Delo: PS 22, 7 odstotka, SDS 19,4 odstotka
Najnovejša anketa časnika Delo pa ravno nasprotno razkriva, da so na vrhu med političnimi strankami nastale spremembe: vodstvo je z 22,7 odstotka prevzela Pozitivna Slovenija pred SDS z 19,4 odstotka podpore, na tretjem mestu je SD z 19,1 odstotka podpore. Preostale stranke so daleč zadaj, povečal pa se je delež tistih, ki se sploh ne bi podali na volišča.

Podpora vladi je glede na izsledke ankete po padcu v prejšnjem mesecu znova zrasla. Sedanjo vlado podpira tretjina vprašanih, medtem ko ji nasprotujeta slabi dve tretjini. Izidi ankete so pokazali tudi, da s starostjo nasprotovanje vladi upada.

65,5 odstotka vprašanih za evro in EU
Pri vprašanju, katera izmed dveh možnosti bi bila za Slovenijo pri reševanju sedanje krize najboljša, je 65,5 odstotka vprašanih izbralo možnost, da naj Slovenija vztraja pri evru in pri reševanju krize sledi skupni politiki EU-ja. Drugo možnost, in sicer, da naj Slovenija izstopi iz območja evra, ponovno uvede tolar in rešuje krizo po svoje, je podprlo 28,3 odstotka vprašanih.

Anketa je med drugim pokazala, da 68,5 odstotka vprašanih meni, da zaposleni v gospodarstvu nosijo bistveno večje breme krize kot zaposleni v javnem sektorju. V to so prepričani zlasti moški, najnižje in najvišje izobraženi, tisti z dohodki med 1.000 in 2.000 evri ter podporniki sedanje vlade.

Anketirance so spraševali tudi o v času anketiranja še mogočem referendumu o zakonu za uravnoteženje javnih financ, saj je bila glavnina anketiranja izvedena še pred sporazumom med vlado in sindikati. Referenduma bi se zanesljivo ali verjetno udeležilo 58 odstotkov vprašanih, sprejeti zakon pa bi prejel večinsko podporo.

Pri vprašanju o zakonu za uravnoteženje javnih financ so anketiranci z ocenami od 1 do 5 ocenjevali verjetnost določenih posledic, če bi bil zakon zavrnjen. Verjetnost, da se bo življenjski standard poslabšal, je bila ocenjena s povprečno oceno 3,54. Verjetnost, da se bo poslabšal položaj slovenskega gospodarstva je dobila povprečno oceno 3,42, verjetnost, da bo sedanja vlada padla, pa povprečno oceno 3,06.

73 odstotkov anketiranih se počuti kot evropski državljani
S povprečno oceno 2,82 so vprašani ocenili verjetnost, da bo Slovenija sledila grškemu scenariju z možnostjo bankrota, verjetnost, da bo gospodarstvo začelo samo po sebi okrevati, pa je bila ocenjena s povprečno oceno 2,6. Vprašani so ocenili tudi verjetnost, da bo javno šolstvo bolj kakovostno, in sicer s povprečno oceno 2,33.

Tema ankete je bila tudi Evropska unija. Odgovori vprašanih so pokazali, da se 73 odstotkov anketiranih počuti kot evropski državljani, kar je statistično značilno več kot v prejšnjih dveh letih. Anketiranci so ocenjevali tudi, v kolikšni meri so določene lastnosti značilne za Evropsko unijo. Lastnosti, ki naj bi bile značilne za EU, so bile ocenjene z nizkimi ocenami, med drugim pa gre za demokratičnost, varovanje interesov Slovenije in pravičnost.

Telefonsko anketo so izvedli na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici od 7. do 10. maja, v raziskavi pa je sodelovalo 913 polnoletnih prebivalcev Slovenije.