"Ta neposredni stik z morjem veliko pripomore k razumevanju morja in tudi k novim uvidom, ki nekdaj niso bili mogoči, saj so znanstveniki vse raziskovali z morske gladine, zaradi česer je marsikaj ostalo skrito," je še nadaljeval Borut Mavrič. Doktoriral je iz varstva narave, področja njegovih raziskav pa so morska biologija in ekologija, obrežna ribja združba, bentoški habitatni tipi, tujerodne vrste, raziskave hrustančnic itd. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kakšno je stanje slovenskega morja, o tem, kaj ga v zadnjih desetletjih najbolj ogroža, ali je mogoče popolnoma popraviti škodo, ki jo povzročamo v naravi, pa tudi o pisanih travnikih, ki se skrivajo pod gladino, in o tem, kaj se trenutno dogaja z velikim leščurjem.

Dovolj dobro poznamo slovensko morje?
"Slovensko morje, ki je del Tržaškega zaliva, je v bistvu zibelka raziskovanja oziroma morske biologije, ki ima za seboj večstoletno tradicijo, pa kljub temu še vedno v tem morju najdemo marsikaj novega. Torej ga še sami raziskovalci dovolj dobro ne poznamo. Če pogledamo širše, na splošno javnost, pa se mi zdi, da je poznavanje morja še toliko slabše. Mislim, da je prvi vtis o slovenskem morju, da je to umazano, da ni kaj prida vredno, da je na Hrvaškem boljše, čistejše, ampak to je v bistvu tudi posledica naravnih procesov v našem morju. Poleg tega ne drži, da življenje v našem morju ni pestro," poznavanje našega morja oceni Borut Mavrič. Čeprav slovensko morje predstavlja majhen delež Jadranskega morja, premore od 30 do 50 odstotkov biotske raznovrstnosti in velja za njeno vročo točko, a je ta skrita pod nekoliko bolj motno vodo in zato se ljudem na prvi pogled ne zdi tako zelo privlačna.

Nacionalni monitoring slovenskega morja
Na Morski biološki postaji Piran so razmere v morju začeli spremljati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tedaj so spremljali kemijsko stanje morja, predvsem onesnaženje in onesnaževala v morju, in druge fizikalno-kemijske parametre, kar je postalo del programa nacionalnega monitoringa. Po letu 2000 se je z uveljavitvijo vodne direktive in njenih načel monitoring močno spremenil, poleg kemijskih in fizikalnih parametrov pa so začeli spremljati tudi biološke. "Če gledamo samo podatke nacionalnega monitoringa, je stanje slovenskega morja dobro. Vendar je nabor parametrov, ki jih trenutno spremljamo, precej majhen. Ko pogledamo širše in upoštevamo tudi podatke, ki jih dobivamo iz različnih projektov in s terena, pa je podoba precej drugačna. Morje je podvrženo številnim spremembam, če omenim le leščurja," na nehvaležno vprašanje, kakšno je stanje slovenskega morja, odgovori Borut Mavrič.

Kaj se dogaja z velikim leščurjem?
V medijih je v zadnjih letih precej odmevala zgodba izginotja velikega leščurja. Vrsta školjke, ki je sredozemski endemit, je bila pred leti že ogrožena, a se je vmes namnožila do take mere, da so celo razmišljali o njenem umiku s seznama ogroženih vrst in zmanjšanju stopnje njenega varovanja. Potem pa se je zgodil pogrom populacije zaradi usodne okužbe. Trenutno se v našem morju pojavljajo posamezni primerki velikega leščurja, praviloma manjši osebki, stari leto ali dve, kar nakazuje, da je nekje populacija odraslih osebkov, ki se lahko razmnožuje. To je vsekakor dobrodošlo, a jih je zelo malo in dolgoročno preživetje je zato še vedno zelo vprašljivo. "Podobne so tudi zgodbe z drugimi vrstami. Recimo jadranski bračič, vrsta alge, s katero smo se v šoli vsi srečali in je jadranski endemit, je iz našega morja izginil. Algalna vegetacija, alge in morske trave, tudi na splošno izginjajo. Vse to nakazuje, da ni vse tako, kot bi moralo biti," poudarja Borut Mavrič.

Kaj najbolj ogroža naše morje?
"Če gledamo zadnje obdobje, je bila prelomnica okrog leta 2000 povezana z globalnimi podnebnimi spremembami, konkretno tudi z zviševanjem temperature morja, s spremembo padavinskega režima in s tem vnosa sladke vode ter hranil s kopnega. Takrat smo v našem morju opazili tudi pojavljanje kneza, vrste ribe, ki ni bila značilna za to naše območje. Zdaj jo lahko opazimo praktično vse leto, v našem morju ima tudi mladiče in njena navzočnost je povezana s temperaturo morja," primer tropikalizacije pojasni biolog Borut Mavrič. Poleg tega pojava pa je zelo žgoča problematika tudi pojav tujerodnih vrst, pri čemer govorimo o preskoku določene vrste iz enega okolja v drugo, kar vedno povzroči človek oziroma njegova dejavnost. Pomemben dejavnik pri prenašanju tujerodnih vrst so že od nekdaj ladijska potovanja. "V zadnjih letih smo opazili, da zelo pogosto namerno spuščajo tropske ribe v morje. V Sredozemskem morju pa je glavni krivec za vnos tujerodnih vrst Sueški prekop, ki povezuje Rdeče in Sredozemsko morje," še doda Borut Mavrič. Hkrati pa na to vplivajo tudi dejavnosti, ko zaradi boljšega donosa v našo marikulturo prinašamo druge kulture, z njimi pa tudi druge vrste.