Zaživeti v tujini ni preprosto. Postavljaš novo socialno mrežo, prebijaš se sam skozi življenje. Kar je lahko tudi bolje, je prepričan Damir Zorčič, ki je po delu v Veliki Britaniji in na Nizozemskem trenutno zaposlen v Litvi. “Ali se zunaj cedita med in mleko? Ne in ja. Zagotovo ni lahko in lepo za vsakogar. Če ti doma niso bili obiski tujcev in prišleki všeč, se tudi zunaj ne boš počutil prav dobro,” pripoveduje Zorčič, ki je, kot pravi, v tujini šele v resnici zaživel.

Poslovanje hujše kot v Afriki
V Sloveniji so pogoji za poslovanje hujši in bolj omejujoči kot nekje sredi Afrike. “Tu ne gre samo za "start upe" in novopečene podjetnike, taka je tudi splošna poslovna politika in kultura zaposlovanja in iskanja služb. Če nimaš take ali drugačne veze, si nula in ne prideš nikamor,” je kritičen do države, ki je, kot pravi, ne čuti več kot svoj dom.

Parcela čez mejo pol cenejša
Precej drugačna zgodba se odvija na Koroškem. Župan Pliberka Stefan Visotschnig je na avstrijski strani meje načrtno opremil parcele in vabil ljudi čez mejo. “Imamo hitro železnico, blizu je avtocesta, tukaj so zaposlitve in zemljišča,” je povedal Stefan Visotschnig. Nekateri izseljenci so se iz Avstrije tudi vrnili domov, predvsem zaradi dobrega šolstva. Vendar je zaradi nizkih cen zemljišč, s katerimi občina načrtno rešuje demografski primanjkljaj, v t. i. “slovenski vasi” od 64 zemljišč prostih le še enajst.

Kaj to pomeni v praksi? “V mojem kraju, kjer sva želela zidati, sva hotela kupiti parcelo, veliko 500 kvadratov. Stala naju bi 55 tisoč evrov. Tukaj sva za 1.200 kvadratnih metrov dala 32 tisoč, kar je neprimerljiva razlika,” Blanka Kroflič pojasni, zakaj se je mlada družina odločila za selitev dober kilometer čez mejo v Avstrijo.

Zmanjkalo nam bo delovne sile
Na Uradu za makroekonomsko politiko opozarjajo, da je demografska slika Slovenije vse slabša. Hkrati se zmanjšuje delovno prebivalstvo in povečuje število starejših. ”Iz praktičnega vidika to lahko pomeni, da se lahko ob nadaljnji gospodarski rasti v prihodnjih petih oz. sedmih leti zgodi, da bo v Sloveniji začelo primanjkovati usposobljene delovne sile,” je prepričan direktor urada Boštjan Vasle.

Kapital prepozna potencial
Bolj kot država se potenciala mladih, ki odhajajo, zavedajo največja podjetja. V Leku že leta načrtno iščejo najboljše kadre v tujini in so jih že skoraj sto pripeljali v Slovenijo. Med njimi se je po šestih letih v Kanadi in Nemčiji med raziskovalce v Mengeš vrnila dr. Ljerka Lah. “Ne gre toliko, da sem se vrnila v Slovenijo. Predvsem sem prišla v Lek,” je opozorila dr. Lah, ki razvija t. i. podobna biološka zdravila. Prepričana je, da je predvsem za znanstvenike nujno, da se odpravijo v karieri tudi v tujino. Je pa po njenem mnenju za državo pomembno, da jih čim več prepriča, da se pozneje vrnejo. “Vendar jim moraš kaj ponuditi. Zanimivo službo in normalno plačano delo. Lek je prepoznal intelektualni potencial v Sloveniji. Zdi pa se, da naša država Slovenija tega sama ne prepozna,” razmišlja raziskovalka.