Njena direktorica Janja Božič Marolt, ki je bila gostja podkasta o politiki Umetnost možnega, pojasnjuje, da lahko dogajanje na mednarodnem prizorišču vpliva tudi na javnomnenjska gibanja pri nas.

Podatki, ki jih tudi za potrebe RTV Slovenija zbira agencija Mediana, že kažejo, da mednarodno dogajanje najbolje naslavljajo vladne stranke. "Vse kaže, da ta trenutek predsednik vlade dobiva drugo vojno. Prvo vojno je dobival na začetku covidkrize," pravi direktorica Mediane Janja Božič Marolt. Ob tem pa nadaljuje: "Tako kot je na začetku covida pridobivala vladajoča koalicija, imamo prve signale iz podatkov, ki jih ta teden zbiramo, da tudi tokrat pridobivajo SDS in vladne stranke. Po drugi strani pa v taisti raziskavi ugotavljamo, da slovenska javnost ni naklonjena oboroževanju in povečevanju izdatkov za obrambo, je pa večinsko naklonjena sprejetju beguncev, če bi do tega prišlo. Lahko govorimo o spretni retoriki in spretnih potezah vladajoče opcije, kar pomeni, da ta startna pozicija v tem trenutku v prvem tednu vojne v Ukrajini govori v prid sedanji koaliciji."

Epidemija, vojna in razdvojenost

Še pred tedni smo ob prvih pripravah preostalih strank na volitve ugotavljali, da je kar nekaj okoliščin precej drugačnih, kot so bile pred vsemi prejšnjimi volitvami. "Zato tudi ob vojni, ki se je prejšnji teden začela," pojasnjuje Božič Maroltova, "res lahko trdimo, da bodo te volitve zgodovinske. Med razmere, ki so drugačne od prejšnjih, sodi epidemija, vojna v Ukrajini, za katero ne poznamo razpleta, nova paradigma je tudi kompleksnost realnosti in razdvojenost. Močnejši so tudi mediji, ki jih obvladuje vladna stran – močnejši so po številu, obsegu in dosegu." Nova okoliščina, ki je neprimerljiva s prejšnjimi volitvami, je po njenih besedah tudi opozicijska alternativa KUL, torej povezava levosredinskih strank, najavljena vnaprej, česar v preteklosti nismo bili vajeni. Novost pa so tudi povezovanja na desni sredini, denimo Povežimo Slovenijo, in številne nove stranke, tako na levi kot desni sredini.

Neodločeni volivci iščejo voditelja, ne avtokrata

Stranka z najbolj stabilno podporo ostaja SDS, saj ohranja kar tri četrtine volivcev, ki so zanjo glasovali na prejšnjih volitvah. Okrog polovico svojih volivcev ohranjajo preostale bolj etablirane stranke ali takšne, ki so že vsaj dva mandata na sceni. Med te spadajo poleg SD-ja tudi Levica in SAB. Zmanjšala pa se je podpora starih volivcev LMŠ-ju in zlasti SMC-ju, danes stranki Konkretno. Nova akterja Povežimo Slovenijo in Naša dežela Aleksandre Pivec si pridobivata krog podpornikov na desni sredini, med temi je zanemarljivo malo takih, ki so prej volili SDS. V glavnem so to nekdanji volivci SLS-a in tudi NSi-ja. Nagovarjajo pa tudi del neodločenega volilnega telesa in tudi takšne volivce, ki se prej niso udeleževali volitev. To velja tudi za novega akterja na levi sredini Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki kotira visoko in predstavlja najresnejšo izzivalko SDS-a za zmago na volitvah. In kaj iščejo njihovi potencialni volivci?

"Na odprto vprašanje, zakaj bi volivci glas namenili Golobovi stranki, odgovarjajo, da je prepričljiv. Prevladuje ideja, da gre za uspešnega gospodarstvenika in vodjo. Le manjši delež vprašanih navaja, da bi ga podprl, ker je novi obraz ali da je to glas proti Janši in SDS-u. V mnenjih respondentov se kaže, da pri svoji volilni izbiri iščejo voditeljske sposobnosti, ne vodstvenih ali avtokratskih. Ni zaznati težnje po piramidalni strukturi, pač pa sposobnosti voditelja, ki zna pritegniti podobno misleče ljudi k sodelovanju pri osvajanju ciljev. A med trenutnimi podporniki Gibanja Svoboda so številni, ki pravijo, da lahko svoje mnenje še spremenijo."