Kot je v izjavi za medije po koncu srečanja pojasnil predsednik republike Borut Pahor, bodo v dogovoru o obnovitvi socialnega dialoga dogovorjene postopkovne in vsebinske zahteve za nadaljnje delo ESS-ja. Pogajalsko skupino, ki bo dogovor pripravljala, bodo sestavljali predstavniki vseh treh socialnih partnerjev, torej vlade, delodajalcev in delojemalcev.

"Vsi so se strinjali, da je treba s pripravami in sprejetjem dogovora pohiteti," je dejal Pahor.
Sindikalna stran bo predloge pripravila do konca tega meseca, je povedala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Na srečanju je bila izražena ambicija, da bi delovna skupina končni dogovor za sprejetje na ESS-ju pripravila v prvi polovici septembra. "Dokler ta dogovor ne bo sklenjen, se sindikati ne vračamo na pogajanja na ESS," je bila jasna Lidija Jerkič. Je pa ob tem izrazila optimizem, da je dogovor mogoč.

Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in predsedujoči ESS-ju Mitja Gorenšček je prvotno predlagal, da bi ESS redne dejavnosti začel v septembru, prva seja sveta pa bi potekala 10. septembra. "Ugotovili smo, da nam takrat žal teh predhodnih korakov še ne bo uspelo opraviti," je pojasnil.

Gorenšček je ob tem opozoril, da so v poletnih mesecih že zamudili 11 zakonov, septembra pa bi jih lahko z odlašanjem socialnega dialoga zamudili še nadaljnjih osem. Izrazil je prepričanje, da so že sprejeti zakoni manj kakovostni, kot če bi bili obravnavani na Ekonomsko-socialnem svetu.

"To kaže tudi to, da sta bila dva od teh zakonov ustavljena z vetom državnega sveta. Da bi se izognili tovrstnim situacijam, je nujno potrebno, da najdemo konsenz in ponovno začnemo pogajanja na ESS-ju," je povedal Gorenšček.

Minister: Lahko gremo čez zahtevno obdobje

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je ob tem spomnil, da je trenutno na mizi ESS-ja več kot 40 predlogov zakonov. "Partnerji smo se tako strinjali, da je breme tega, da se nadaljuje dialog in da socialna partnerja sodelujeta pri oblikovanju teh predlogov tako veliko, da gremo lahko skozi to zahtevno obdobje in poskusimo znova," je dejal.

Med pogoji vlade za vrnitev k socialnemu dialogu je, da se upošteva pravilo ESS-ja, da obravnava zakonodaje ne vpliva na časovnico njenega sprejemanja. Od socialnih partnerjev bodo zahtevali tudi jasno zavezo, da ni treba, da je vsaka zakonodaja popolnoma usklajena, čeprav si vsekakor želijo čim večje usklajenosti.

Tretji vladni pogoj je dosledno spoštovanje ustavnih odgovornosti vlade in DZ-ja. Vlada v vsakem primeru nosi odgovornost odločanja in sprejemanja zakonov v skladu s svojim normativnim programom in hkrati tudi v odzivanju na nastale razmere, ne glede na to, ali socialni dialog teče ali ne. "Veliko bolje za vse pa je, če ta teče in če smo socialni partnerji za mizo," je povedal minister.

Lidija Jerkič: Zakon na ESS-ju pred sprejetjem na vladi

Osnovni pogoj za sindikalno stran predstavlja spoštovanje in izvajanje pravil o delovanju ESS-ja. Jerkičeva je pri tem poudarila, da mora zakon obravnavati ESS, preden ga vlada sprejme. Praksa zadnjega pol leta je bila obratna, je opozorila.

Drugi pogoj je protokol o usklajenosti po končanih pogajanjih. Tako zahtevajo, da se po vsaki obravnavi pripravi dokument, v katerem je jasno opredeljeno, kaj je bilo usklajeno in kaj ne. Pomemben pogoj je tudi spoštovanje dogovorjenega na ESS-ju. "Namreč, ESS je tristranski organ, in če je nekaj usklajeno, se je s tem strinjala tudi vlada, ki pozneje ne more spreminjati ključnih rešitev brez soglasja preostalih partnerjev," je dejala.

Sestavni del dogovora bo tudi stališče vlade do zakonov, ki so že vloženi v DZ, pa še niso bili sprejeti in niso bili obravnavani na ESS-ju. Gre za zakon o nacionalnem demografskem skladu, davčni sveženj, delovnopravni sveženj in za zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je spomnila. Pričakujejo opredelitev vlade, kako si predstavlja nadaljnje sprejemanje teh zakonov.

Pahor je na koncu izrazil zadovoljstvo z dogovorjenim in vsem trem socialnim partnerjem zaželel srečo pri začetku dela ESS-ja.

Zakaj je dialog zamrl

Pahor se je za oživitev socialnega dialoga zavzel, potem ko so se nanj obrnile reprezentativne sindikalne centrale in mu na začetku julija pojasnile razloge za suspenz dialoga. Predsednik države po srečanjih in opravljenih pogovorih meni, da obstaja dovolj zaupanja za delovno srečanje vseh treh partnerjev v ESS-ju.

Sindikalne centrale so socialni dialog maja prekinile, ker naj bi vlada sistematično kršila pravila o delovanju ESS-ja. Očitale so ji, da je brez predhodne vsebinske obravnave in usklajevanja socialnih partnerjev na ESS-ju sprejemala ali predlagala sprejetje predpisov, ki sodijo na področje ESS-ja.

Vlada je tako, denimo, brez obravnave na ESS-ju v DZ poslala predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, predlog zakona o debirokratizaciji v delu o uvedbi socialne kapice in predlog sprememb davčne zakonodaje, prav tako socialnim partnerjem ni predstavila nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.

Sindikati od vlade med drugim pričakujejo podpis dogovora o načinu delovanja ESS-ja oz. zavezo o doslednem izvajanju pravil ESS-ja.

Dialog pomemben zlasti v kriznih časih

Združenje delodajalcev Slovenije je pred srečanjem s socialnimi partnerji in vlado poudarilo, da je dialog v okviru ESS-ja ključen za razvoj, v kriznih časih pa je še toliko pomembnejši. Tokratna kriza, ki se odraža v vseh porah gospodarstva in družbe, zahteva še strpnejši in trdnejši socialni dialog, menijo.

"Združenje delodajalcev Slovenije je že več kot 25 let socialni partner tako v tripartitnem kot bipartitnem socialnem dialogu in ves čas smo se v duhu zastopanja interesov svojih članov, to je delodajalcev, zavzemali za trden in konstruktiven socialni dialog," so navedli v združenju in poudarili, da socialni partnerji (delodajalci in sindikati) niso politične stranke, ampak so v službi interesov njihovih članov.

Sodelovanje in dialog z vsakokratno vlado sta po njihovem mnenju ključnega pomena. "Ekonomsko-socialni svet je že od začetka naše samostojne države mesto, kjer ta dialog poteka in ima dolgo in uspešno tradicijo," so zapisali.

Dialog med socialnimi partnerji in vlado v okviru ESS-ja pa označujejo kot ključen za razvoj, tako gospodarski kot družbeni. "V kriznih časih se je že v preteklosti izkazal še kot toliko pomembnejši. Tokratna kriza, ki se kot posledica pandemije odraža v vseh porah gospodarstva in družbe, zahteva še toliko strpnejši in trdnejši socialni dialog," so pozvali.