Ekonomsko-socialni svet (ESS) - tristranski organ predstavnikov delodajalcev, delojemalcev in slovenske vlade - je razpravljal o vladnih reformnih predlogih, ki niso ravno poželi navdušenja. Z reformo trga dela so nezadovoljni tako delodajalci, ki se bojijo še večje rigidnosti trga dela, kot sindikati, ki jih skrbijo začasna dela. Reformi pokojninskega sistema pa je za zdaj posvečeno precej previdnosti.

Na seji so se socialni partnerji dogovorili, da bodo v dveh tednih preučili gradivo, potem pa pričakujejo intenzivna pogajanja, ki bodo potekala dvakrat ali trikrat tedensko, je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Igor Antauer. Pogajanja o pokojninski reformi se bodo tako začela 19. septembra, pogajanja o predlogu reforme trga dela pa 21. septembra. Predloge za sestavo pogajalskih skupin morajo delodajalci in sindikati posredovati do 14. septembra.

Antauer je dejal tudi, da je bil nad reformo presenečen, ker je vlada iz predloga umaknila poseg v plačani odmor za malico. Ob tem Antauer izpostavlja, da z ukinitvijo plačanega odmora za malico ne želijo zniževati plač, temveč povečati dejansko delo na 40 ur. Kritičen pa je tudi do dodatka na delovno dobo, saj so zaradi njega po mnenju Antauerja starejši delavci dražji in zaradi tega manj konkurenčni.

Delodajalci niso zadovoljni
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je nad vladnim umikom posega v plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo izrazil obžalovanje. Na drugi strani je predsedujoči ESS-ju in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič poudaril, da je bila ohranitev plačanega odmora za malico in dodatka na delovno dobo pričakovana in če bi posegli v ti pravici, sploh ne bi sedli za pogajalsko mizo.

Smole je dejal, da predlog reforme glede prožnosti trenutno ni skladen z njihovimi pričakovanji, zato jih v pogajanjih čaka veliko dela. Tudi podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga meni, da reformi nista dovolj strogi. "Neke revolucionarne spremembe, ki bi jo Slovenija danes res potrebovala, ne bosta prinesli," je dejal.

Sindikati previdni v napovedih
Predsednik Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije Neodvisnost Drago Lombar napoveduje, "da bo zelo težko, predvsem na področju delovnopravne zakonodaje". Predvidena enotna pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, ki naj bi zmanjšala segmentacijo na trgu dela, po njegovih besedah predstavlja "tako zavajanje, da večjega ne more biti".

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič močno nasprotuje ponovnemu uvajanju t. i. malega dela za brezposelne, saj bi po njegovem mnenju uničevalo neke standarde. "Brezposelni potrebujejo normalno delo, ne pa dela po položnicah brez vseh pravic," je dodal. Opozoril je še na enotno pogodbo, ki je po njegovem mnenju nek eksperiment. "Mi imamo dovolj eksperimentov in tukaj smo zelo previdni," je dejal Semolič.

Podobno meni tudi predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber, ki je dejal, da potrebujejo brezposelni zaposlitev in ne malega dela, ki bo le nova oblika, s katero bo mogoče zaobiti sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas. Lorber pogreša tudi ureditev študentskega dela v reformi. V Alternativi so sporočili še, da bodo zakon o delovnih razmerjih ocenjevali z dveh vidikov - ali veča pojem pravne varnosti in ali prinaša povečanje števila pogodb za nedoločen čas.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj je zavrnil tezo, da naj bi bil obstoječi zakon o delovnih razmerjih eden od razlogov za padanje bonitetnih ocen Slovenije. Kot pravi Štrukelj, iz poročanja medijev ni mogoče prepoznati te povezave, je pa izrazita povezava dviga pribitkov na desetletne obveznice, ko kaj reče predsednik vlade Janez Janša, je dejal Štrukelj.

Da pomeni uvedba začasnega in občasnega dela še dodatno segmentacijo trga dela, je opozoril predsednik Konfederacije Pergam Janez Posedi.

Trda pogajanja glede pokojninske reforme
Semolič pravi, da je pri pokojninski zakonodaji očitno, da bo delovna doba bolj spoštovana, kar so sindikati tudi zahtevali. "40 let delovne dobe za moškega oz. 38 let za žensko naj bo dovolj za polno pokojnino," je poudaril. Po njegovih besedah so potrebne tudi druge poti, da greš v pokoj, in o tem se bodo "trdo pogajali".

V KSJS-ju so opozorili, da se v novostih, ki jih prinaša pokojninski zakon glede na lani zavrnjenega na referendumu, teža sprememb prenaša na ženske, izrazito pa na izobražene ženske, ki ne bodo mogle uveljavljati bonitete za otroke. KSJS moti tudi predlog, da se čas študija ne upošteva. Kot je dejal Štrukelj, si v konfederaciji želijo, da bi se te stvari v razpravi uravnotežile.

V Alternativi so glede pokojninske reforme izpostavili dve težavi, in sicer varstvo pričakovanih pravic in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kakšni so predlogi vlade?
Med pomembnejšimi predlogi reforme trga dela je nov koncept enotne pogodbe za nedoločen čas, s katero želijo odpraviti segmentacijo na trgu dela. S tem naj bi med drugim odpravili zaposlovanje za določen čas, skrajšali odpovedne roke, znižali odpravnine, skrčili denarno nadomestilo za brezposelne in skrajšali čas njegovega prejemanja.

Nova pokojninska reforma predvideva starostno pokojnino pri 65 letih, ob delovni dobi 40 let pa bi bilo mogoče v pokoj pri 60 letih. Za upokojitev pred 65. letom so predvideni malusi. Predlog reforme uvaja tudi znižanje starosti za upokojitev zaradi otrok in služenja vojaškega roka ter informativne osebne račune, ki bi omogočali vpogled v podatke o plačanih prispevkih.

V sindikatih prevladuje mnenje, da so nekatere spremembe pokojninskega sistema nujno potrebne, zato dogovora o zvišanju dejanske upokojitvene starosti ne izključujejo. Vendar pa vztrajajo, da bi se lahko delavec s polno pokojnino, brez malusov, upokojil po 40 letih dela.

Sindikati želijo vpliv v holdingu
Delodajalci in delojemalci so se tudi seznanili s predlogom zakona o Slovenskem državnem holdingu. Politika je stališča do njega že precej zbližala, neenotni so le še pri imenovanju članov nadzornega sveta.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da bi bila najboljša rešitev, da tega holdinga sploh ne bi bilo. Lorber pa je predstavil predlog, da bi v nadzorni svet holdinga predstavniki sindikatov v ESS predlagali tretjino članov. To, kot je dejal Lorber, ne pomeni, da državnemu zboru odrekajo nadzorstveno funkcijo v holdingu, a izkušnje preteklih let pri nadziranju bank kažejo, da politiki ne gre zgolj zaupati, je opozoril Lorber.

G. C., A. S., B. V.