Po neuradnih informacijah naj bi se po novi pokojninski zakonodaji v skladu s predlaganimi spremembami upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oz. s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Zadnje leto prehodnega obdobja bi bilo leto 2034.

Starostna meja bi se lahko znižala zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti.

Za izračun pokojninske osnove bi po prehodnem obdobju, ki bi se začelo leta 2028, od leta 2035 naprej upoštevali 40 let zavarovanja. Pet najmanj ugodnih let za zavarovanca pa bi izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe naj bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka po prehodnem obdobju zvišal na 70 odstotkov. Glede prispevnih stopenj naj ne bi bilo nobenih sprememb.

Mala pokojninska reforma

Ekonomist Bogomir Kovač je novo pokojninsko zakonodajo v Odmevih ocenil kot majhno reformo, ki morda ne bo niti opazna. Po njegovem mnenju se nista spremenili dve, po njegovem mnenju bistveni stvari, in sicer število let pri samem upokojevanju in prispevne stopnje.

"Zgodba je takšna, da bi morali upokojitveno starost vezati na dolgost življenja, se pravi z nekim, lahko bi rekli, algoritmom. Demografska statistika je tista, ki je daleč najbolj zanesljiva in znotraj katere nam v tem hipu že zdavnaj tiktaka ura. V Sloveniji imamo v bistvu že dolga desetletja negativne trende, v lanskem letu 17 tisoč otrok, potrebovali bi jih od 28 do 32 tisoč. Kar pomeni, da nam že danes pravzaprav trendi kažejo, da bomo na tem področju morali nekaj storiti. Enako je s prispevnimi stopnjami, kajti razmerje v prihodnosti se bo z demografsko sliko samo še poslabševalo med aktivnimi, ki vplačujejo, in med tistimi, ki so na drugi strani. Tako da je to neki konsenz, ki bi ga morali pravzaprav vsi partnerji dodobra razumeti in ga tudi čim hitreje udejanjiti z neko tehnično rešitvijo, ki ne bo vsakih nekaj let postavljala vprašanj, koliko je tista starost, koliko je prispevna stopnja," je pojasnil Kovač, ki meni, da bi morala biti pokojninska reforma vezana na demografske spremembe, ki so zelo predvidljive v prihodnjih desetletjih.

Z novo pokojninsko zakonodajo naj bi se odmerni odstotek za pokojnine zvišal, kar je po mnenju Kovača sicer dobro za politično propagando, če se spreminja s 63,5 na 70 odstotkov. Vendar se bo spremenila osnova za odmerni odstotek na 40 let, minus pet najbolj neugodnih let.

"Poleg tega imamo tudi drugačno določilo, kako bomo revalorizirali to osnovo, se pravi razmerje med plačami in inflacijsko stopnjo je tudi spremenjeno. Tako da danes glede na makroekonomska gibanja čez pet, deset let pravzaprav ne moremo natančno ugotoviti, ali bodo upokojenci takrat na boljšem ali na slabšem," je še pojasnil Kovač.

Zimski dodatek za vse upokojence

Med novostmi, ki so jih na zadnjih pogajanjih socialnih partnerjev o pokojninski zakonodaji predlagali na vladni strani, je nov sistemski dodatek za upokojence, t. i. zimski dodatek, je poročala novinarka Radia Slovenija Urška Valjavec.

Neuradno naj bi zimski dodatek še letos ali najpozneje na začetku prihodnjega leta prejeli vsi upokojenci. Zaradi prehodnega obdobja naj bi se zneski po letih izplačevali v različnih zneskih. Gibali naj bi se od 150 do 250 evrov. Socialni partnerji naj bi se dogovorili, da bi se v prihodnjih petih letih lahko na novo odpirala vprašanja, povezana s pravicami že upokojenih.

Zimski dodatek, ki ga je pred pogajalci v zadnjem hipu predstavila vladna stran, je neke vrste kompenzacija. Za upokojence se spreminjajo in po njihovem mnenju tudi slabšajo pogoji glede usklajevanja pokojnin. Z novim dodatkom naj bi se pokojnine nekoliko izboljšale. Da res je, gre za bonus, pravi predsednica sindikata upokojencev Francka Četkovič: "Gre za nekakšno tableto pomiritve, ki deluje in ne deluje."

"Mislim, da s tem ne bomo ogrozili pokojninske blagajne," dodaja podpredsednik ZDUS-a Stanko Kranvogel. Tudi v ZDUS-u so se zavzemali za uzakonitev zimskega dodatka. Veljala bi enaka pravila, kot veljajo za izplačilo letnega dodatka, saj je položaj nekaterih starejših izjemno slab.

"Če je zajamčena pokojnina, mislim, da je 768 evrov, prag revščine pa na 900 evrov, veste, kje smo. Če si človek s 40 leti dela ne zasluži vsaj pokojnine, ki je nekoliko višja od praga revščine, je praktično to sramota za državo," pravi Kranvogel.

Za že upokojene je pomembno tudi, kakšen bo končni dogovor glede letnega dodatka in usklajevanja pokojnin, ki naj bi se do leta 2039 z zdajšnjega razmerja, ko se pri izračunu upošteva 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov inflacije spremenil v razmerje 20:80. "Mislim, da tukaj moramo vztrajati, da formula ostane nespremenjena," še poudarja Kranvogel.

OZS bo, če ne bo dodatnih obremenitev, pokojninsko reformo podprl

Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je na seji, ki se je je udeležil tudi minister za delo Luka Mesec, vnovič opozoril, da se v okviru pokojninske reforme ne smejo povišati prispevne stopnje in da vključitev v drugi steber ne sme biti obvezna. OZS bo, če ne bo dodatnih obremenitev, zastavljeno reformo podprl.

"V OZS-ju smo že od samega začetka odločno nasprotovali dodatnim obremenitvam, ki bi jih lahko prinesla pokojninska reforma. Že ob napovedi poviševanja prispevnih stopenj smo imeli pomisleke. Verjamem, da je prevladal razum in da bomo našli rešitev, s katero delodajalci nimamo težav," je na seji dejal predsednik zbornice Blaž Cvar.

Prispevne stopnje morajo po njegovih besedah, ostati takšne, kot so. Plače so v Sloveniji že zdaj nadpovprečno obremenjene, na kar da nas opozarja tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). "Poleg tega pa je tudi vlada napovedala, da bo sledila cilju razbremenitve plač. Za samostojne podjetnike prav tako ne sme biti povišanj, nasprotujemo pa tudi uvedbi obveznega drugega stebra," je dodal Cvar.

Da, kot kaže, ne bo višanja prispevnih stopenj, tudi pri samostojnih podjetnikih ne, je bil zadovoljen tudi generalni direktor OZS-ja Danijel Lamperger. "Smiselno pa bi bilo razmisliti, da se mikropodjetja z enim ali dvema zaposlenima izpustijo tudi iz vključitve v drugi steber, ki je sicer prostovoljna, saj bi bilo to zanje birokratsko preveč zapleteno," je menil.

Minister za delo je opomnil, da Slovenija pokojninsko reformo potrebuje predvsem zaradi staranja prebivalstva. "Razmerje med upokojenci in aktivno populacijo se zelo spreminja. Čez od 25 do 30 let bomo morali za pokojnine odšteti približno 16 odstotkov bruto domačega proizvoda, zdaj odštejemo približno 10 odstotkov. Reforma je zapisana tudi v načrtu za rast in odpornost," je pojasnil. Trenutni osnutek reforme je po njegovi oceni najboljše, kar se v danih okoliščinah da narediti.