Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je konec lanskega leta policiji odredila, da mora razkriti dokumente o ravnanju s prosilci za azil. Po njenem mnenju bi morala javnost namreč biti seznanjena z vsebino dokumentov, da bi se prepričala, ali so postopki obravnave prebežnikov in prosilcev za azil zakoniti.

S tem je pooblaščenka delno ugodila pritožbam nevladne organizacije Amnesty International Slovenija (AIS), ki je opozarjala na sum, da policija prebežnikom preprečuje, da bi zaprosili za azil, in da jih namesto tega nezakonito izganja na Hrvaško. Dokumenti naj bi med drugim vsebovali tudi neobičajno navodilo – če slovenski policisti sodelujejo v skupni patrulji s hrvaškimi policisti, naj bi prosilci za azil kar avtomatično "pripadli" Hrvaški, ne glede na to, da je bila prošnja za azil izražena v Sloveniji pri slovenskem policistu.

Pooblaščenka je pritožbam delno ugodila, v enem delu pa sledila tudi navedbam policije, da gre za taktiko in metodiko njihovega dela in posledično za izjemo notranjega delovanja. Ni pa sledila navedbam policije, da predstavljajo notranje delovanje tudi dokumenti, ki se neposredno nanašajo na obravnavo prebežnikov na meji in na izvajanje postopkov, ki jih ureja zakonodaja.

Navodila za zmanjšanje prošenj za azil

Policija je odločbo informacijske pooblaščenke izpodbijala na upravnem sodišču, to pa je zdaj po navedbah Dnevnika odločilo, da morata ministrstvo in policija razkriti več dokumentov. Gre za navodila za delo s prebežniki, ki jih je vodstvo policije v prvi polovici leta 2018 pošiljalo obmejnim policijskim postajam. Po prejemu teh navodil so policisti spremenili ravnanje, posledično je uradno število prošenj za azil v Sloveniji izrazito upadlo, piše Dnevnik.

Kot je za časopis pojasnila Prelesnikova, je sodišče v pretežnem delu sledilo njihovi odločitvi. Od sedmih dokumentov je treba le delno prekriti dva dokumenta, vsi drugi pa so prosto dostopne informacije javnega značaja, je dodala. Eden od podatkov, ki jih je po odločbi sodišča treba še delno prekriti, je ime računalniške aplikacije, v kateri policija zapisuje postopke s prebežniki. Drugi podatek, ki ga je zaščitilo sodišče, pa se nanaša na vračanje prebežnikov na Hrvaško v okviru postopkov, ki jih izvajajo mešane slovensko-hrvaške policijske patrulje.

Na notranjem ministrstvu morajo sodbo še preučiti. Ali bodo dokumente kmalu razkrili, je odvisno tudi od odločitve, ali bodo vložili zahtevo za revizijo na vrhovnem sodišču.