Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je danes v Strasbourgu v primeru Šilih proti Sloveniji potrdil razsodbo sodišča na nižji stopnji iz leta 2007, s katero je bila Slovenija obsojena zaradi pomanjkanja učinkovitih pravnih postopkov za določitev vzroka smrti in odgovornosti za smrt tožnikovega sina v bolnišnici.

Sporočilo sodišča: V Sloveniji nimamo neodvisnega sistema za ugotavljanje zdravniških napak
Bojan Grubar, odvetnik zakoncev Šilih, je za STA ob odločitvi izrazil "ogorčenje in sramoto", ker morajo slovenski državljani iskati pravico na sodišču v Strasbourgu "kot hlapec Jernej". Dodal je, da je resnično ogorčen nad tem, da se je Slovenija pritožila zoper odločitev, ki je bila popolnoma jasna. In sporočilo sodišča je, da v Sloveniji nimamo neodvisnega sistema za ugotavljanje napak v zdravstvu.

Pravobranilka nad sodbo presenečena
Državna pravobranilka Tjaša Mihelič Žitko je bila nad sodbo presenečena. Šlo naj bi namreč za velik preobrat glede na dosedanjo sodno prakso sodišča v zvezi s časovno pristojnostjo za presojo procesnega vidika pravice do življenja. "Po dosedanji sodni praksi je namreč veljalo, da takšna odločitev pomeni vzpostavitev retroaktivne veljave konvencije, kar po splošnih načelih mednarodnega prava ni dopustno," je pojasnila. Sodba je zato po njenih besedah res mejnik za to vprašanje in preučitev argumentov, ki so sodišče prepeljali do takšne odločitve, po njenem mnenju bo gotovo zelo zanimiva.

Dosedanja sodna praksa tega sodišča je bila namreč po besedah Tjaše Mihelič Žitko ravno nasprotna. V primerih, ko je prišlo do smrti pred uveljavitvijo konvencije, sodni postopki pa so se vodili po njej, je sodišče štelo, da nima pristojnosti za presojo teh postopkov, saj nima pristojnosti niti za presojo same smrti, ki je bila zunaj obdobja veljavnosti konvencije.

Na sodbo čakala 15 let
Franja in Ivan Šilih sta sicer tožbo na sodišče v Strasbourgu vložila 19. maja 2001, ker je bil po njunem mnenju slovenski pravosodni sistem neučinkovit pri ugotavljanju odgovornosti za sinovo smrt v bolnišnici leta 1993. Kot je nato 28. junija 2007 presodilo sodišče, je Slovenija v primeru Šilih kršila drugi člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (pravica do življenja), in sicer zaradi pomanjkanja učinkovitih pravnih postopkov za določitev vzroka smrti in odgovornosti za smrt tožnikovega sina v bolnišnici.

Zdravniška zbornica v času primera ni imela pravne podlage za obravnavo
Zdravniška zbornica Slovenije primera Gregorja Šiliha ni obravnavala, saj v tistem času ni imela pravne podlage za delo pritožbenih organov. To so vedeli tudi starši pokojnega gregorja, zato so uporabili pravno pot, je povedal vodja oddelka za odnose z javnostmi pri ZZS- ju Valentin Hajdinjak.

Pravna podlaga je bila vspostavljena s pravilnikom iz leta 1994, vendar pa ta določa, da ZZS primera, ki je že pred sodiščem, ne obravnava

Slovenija sodbo izpodbijala
Sodišče je zakoncema tudi prisodilo 7.540 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in 2.000 evrov za plačilo stroškov in izdatkov, državi pa postavilo trimesečni rok za izplačilo odškodnine do 28. septembra 2007. Državno pravobranilstvo se je dan pred iztekom roka pritožilo z zahtevo za ponovno obravnavo zadeve Šilih, tokrat pred velikim senatom. Zahtevo so pojasnili z navedbo, da niso kršili konvencije, ki takrat v Sloveniji sploh še ni stopila v veljavo, prav tako pa naj bi se starši pritožili po zakonu, ki ni več veljal.

Slovenija je namreč šele 14. maja 1993 postala članica Sveta Evrope, 28. junija 1994 pa je ratificirala evropsko konvencijo o človekovih pravicah in priznala pravico posameznikov do pritožbe, tako da konvencija države v času Gregorjeve smrti ni zavezovala.

V zvezi s tem se je odzvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije, od koder sporočajo, da primera Šilih niso obravnavali, saj v tistem času še niso imeli pravne podlage za delo pritožbenih organov.

B. K./A. K. K.