Večina slovenskih sodnikov drugi dan stavka. Minister Virant ob tem poudarja, da s stavko ne bodo izsilili rešitve, ki bi jih privilegirala.

Predsednica stavkovnega odbora je dejala, da sodniki zahtevajo, da se sodniške plače uskladijo tako, da se ohranja njihova realna vrednost in da so plače primerljive s plačami poslancev in ministrov. Za stavkovni odbor bi bila stavka uspešna le, če bi dobili ponudbo vlade, ki bi se približala ali pa izpolnila stavkovne zahteve.

Odziva si v stavkovnem odboru želijo, saj je stavka uperjena v zaščito pravne države. S stavko se sodniki zavzemajo za izpolnjevanje odločb ustavnega sodišča in posredno tudi odločb rednih sodišč, spoštovanje ustave in pravnega reda ter posredno zagotavljanje pravice državljanov za sojenje v razumnem roku, je dejala Roblekova.

Stavka 80 odstotkov od okoli 1.100 sodnikov. Sodniki stavkajo na svojih delovnih mestih, opravljajo pa samo nujne zadeve. Delajo samo v nujnih zadevah, večina obravnav pa je bila preklicanih. Sodniki med stavko študirajo strokovno literaturo. Stranke pa lahko v času uradnih ur na sodiščih opravijo vsa dejanja, ki ne zahtevajo prisotnosti sodnika. Opozorilna stavka bo trajala do srede do 16.30.

Virant: Sodniki s stavko ne bodo izsilili rešitev, ki bi jih privilegirale
Minister za javno upravo Gregor Virant je dejal, da sodniki s stavko ne bodo izsilili rešitev, ki bi jih kakor koli privilegirale. Dodal je, da se zaradi stavke ne spreminja stališče vlade, da so sodniki ustrezno umeščeni v plačni sistem, saj so razvrščeni od 40. do 57. plačilnega razreda. Meni, da so sodniki nedvomno in nesporno del javnega sektorja, ker so plačani iz javnega denarja in opravljajo javne storitve. Sodniki imajo po Virantovem mnenju plače primerljive z zdravniki.

Ministrstvo za pravosodje stavke ne podpira, saj menijo, da ne bo prispevala k ničemur, predvsem pa ne k dvigu ugleda slovenskega sodstva. Na ministrstvu še navajajo, da so se sodniki na plačni sistem pritožili ter da bo odločitev deležna sodne in ustavne presoje, zato stavka na neki način pomeni pritisk na odločanje ustavnega sodišča.