Kot ugotavljajo, so sodniki v primerjavi s funkcionarji drugih dveh vej oblasti v izrazito slabšem položaju.

Čeprav je sodstvo kot samostojna veja oblasti enakovredna z izvršilno in zakonodajno, za plače to ne velja, opozarja predsednik sodniškega društva Andrej Ekart: "Plače sodnikov za približno od osem do devet razredov zaostajajo za plačami funkcionarjev preostalih vej oblasti."

Predsednik vrhovnega sodišča je izenačen s predsedniki države, vlade in parlamenta. Sodniške plače pa se začnejo pri 47. razredu, poslanske pri 55., ministrske pri 62. plačnem razredu. Gre za namerno degradiranje sodstva in ustvarjanje neustavnega položaja, pravi Ekart.

Jezijo jih tudi nižji dodatki

Pristojne na to opozarjajo že več let. Še slabše je od podpisa zadnjega aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, po kateri so javni uslužbenci upravičeni do novih in višjih dodatkov: "In nekateri javni uslužbenci tudi na sodiščih po višini plačila presegajo plačilo sodnikov, kar je seveda nelogično," dodaja sogovornik.

Odgovornost in zahtevnost dela sodnikov sta namreč večji, trdi Ekart, pa prejmejo nižji položajni dodatek, nižji dodatek za delo v posebnih pogojih, manjšo odpravnino ob upokojitvi, nižji regres za prehrano od javnih uslužbencev.

Za to ni nobenega ustavno dopustnega razloga, so prepričani v sodniškem društvu. Pobudo za ustavno presojo podpira tudi vrhovno sodišče.