Prejšnji teden je po medijih in sodstvu zaokrožila novica, da je ustavno sodišče z razveljavitvijo sodbe mariborskega okrožnega sodišča, s katero je bil nekdanji prvi mož Elektra Maribor Andrej Zorec obsojen zaradi nedovoljenega sprejemanja daril, poskrbelo za odločitev, ki da bo precej vplivala na delo sodišč.

V primerih, ko je sodnik sprejel priznanje katerega od več obdolženih, naj bi bilo namreč pravici do nepristranskega sojenja zadoščeno le, če se nato izloči, o zadevi pa odloča drugi sodnik, ki s predhodno odločitvijo ni bil obremenjen. Sodniki, ki sprejmejo priznanje obdolženega, naj tako sostorilcem ne bi več mogli soditi, so takrat poročali mediji.

Takšna odločitev je že povzročila preklic kar nekaj zadev na sodiščih, v četrtek pa so imeli zaradi tega predsedniki okrožnih sodišč sestanek na vrhovnem sodišču. Razpravljali so o tem, kako organizirati delo, da bodo lahko zadostili odločbi ustavnih sodnikov, pa je poročal Večer.

Ustavno sodišče: To ni res

A ustavno sodišče opozarja, da je razumevanje odločbe na način, da naj sodnik, ki bo v zadevi z več obdolženimi sprejel priznanje krivde enega ali več od njih, ne bi smel več soditi drugim soobdolženim, napačno.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je ustavno sodišče v omenjeni zadevi med drugim presojalo očitek pritožnika, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sodišča, ker je senatu sodišča prve stopnje predsedovala sodnica, ki je v isti kazenski zadevi predhodno sprejela sodbe na podlagi sporazuma o priznanju krivde zoper druge soobdolžence, v teh sodbah pa je bilo podrobno opisano tudi pritožnikovo ravnanje.

Sorodna novica Sodnik, ki bo v zadevi z več obtoženimi sprejel priznanje krivde enega, drugim ne bo več sodil

Glede na naraščanje števila primerov, ko sodišča v isti ali (deloma) različni sestavi v zaporednih kazenskih postopkih sodijo različnim soobdolžencem iz prej enotnega kazenskega postopka, je ustavno sodišče ocenilo, da mora postaviti natančnejše smernice glede tega, v katerih primerih, v kolikšnem obsegu in na kakšen način se sme sodišče v sodbi opredeliti do ravnanj soobdolžencev, ki s to sodbo niso bili obsojeni, in v katerih primerih predhodno sodnikovo izrekanje o krivdi nekaterih soobdolžencev vzbuja objektivno utemeljen dvom o njegovi nepristranskosti v naknadnem postopku zoper druge soobdolžence.

Kot so poudarili, s to odločitvijo niso odstopili od svojega ustaljenega stališča, po katerem dejstvo, da je sodnik predhodno odločal o krivdi dela soobdolžencev – tudi na način, da je sprejel njihovo priznanje krivde ali sporazum o priznanju krivde –, samo po sebi ne vzbuja objektivno upravičenega dvoma o njegovi nepristranskosti v poznejšem postopku zoper druge soobdolžence.

Kdaj pa je potrebna izločitev sodnika

"Izločitev sodnika iz kasnejšega postopka je potrebna samo, če predhodna sodba vsebuje natančno oceno vloge naknadno sojene osebe pri storitvi kaznivega dejanja, še zlasti, če vsebuje tudi pravno kvalifikacijo njenega ravnanja ali če iz sodbe izhaja, da je ta oseba izpolnila vse elemente kaznivega dejanja," so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so pojasnili, da je takšne navedbe v sodbo dopustno vključiti le, če so nujno potrebne za obsodbo tistega dela obdolžencev, ki mu sodišče sodi predhodno. V nasprotnem primeru ni podana le kršitev pravice do nepristranskega sodišča, temveč tudi kršitev domneve nedolžnosti iz 27. člena ustave, so še dodali.

Iz obrazložitve odločbe torej ne izhaja, da bi šlo v primeru, ko sodnik sprejme priznanje krivde ali sporazum o priznanju krivde dela obdolžencev, za samodejno nujnost njegove izločitve v nadaljnjem postopku zoper preostale soobdolžence, so opozorili. Izločitev je tako potrebna samo, "če so podane okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudile objektivno utemeljen dvom o sodnikovi nepristranskosti", so še pojasnili na ustavnem sodišču.