Poročali smo, da je bil za vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Marka Šorlija sporen govor Masleše na sodniških dnevih junija v Olimju, ki jih je organiziralo sodniško društvo.

Zobčeva je v izstopni izjavi iz njega zapisala, da je Masleša govor zlorabil za osebni napad na ustavnega sodnika Jana Zobca, sicer njenega moža, Šorli pa je v pismu sodniško društvo s predsednico Janjo Roblek pozval, naj se do "nedemokratičnega ravnanja" Masleše čim prej opredeli. "Masleša je svoj nagovor zlorabil za osebni obračun z ustavnim sodnikom," je bil namreč prepričan vrhovni sodnik.

Iz Slovenskega sodniškega društva pa so včeraj sporočili, da na Šorlijev poziv, naj se opredelijo do govora predsednika vrhovnega sodišča Masleše na dnevih sodstva, ne nameravajo odgovarjati.

Kritike društva in odbora
"To, da se Slovensko sodniško društvo ni izreklo o ravnanju predsednika vrhovnega sodišča, ki krni prav tisto domnevno neodvisnost in nepristranskost, je v nasprotju s poslanstvom društva kot tudi z integriteto sodne skupnosti," so v odzivu na odločitev sodniškega društva zapisali v Društvu Evropska Slovenija, katerega predsednik je Damir Črnčec. Po njihovih besedah je popolnoma nesprejemljivo, da za namene osebnih obračunavanj z ustavnim sodnikom in stranko v postopku predsednik vrhovnega sodišča uporablja svojo javno funkcijo.

Odzvali so se tudi v Odboru za preprečevanje zlorab v pravosodju, ki so ga ustanovili pobudniki Majniške deklaracije 2014, kjer menijo, da je Masleša z nastopom poteptal načelo nepristranskosti in neodvisnosti sodnikov.

Zapisali so, da so zgroženi nad izjavo predsednice sodniškega društva Janje Roblek v torkovih Odmevih o tem, da se društvo ne bo vpletalo v notranja trenja na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča. Izjava po njihovih besedah predstavlja odgovor na pismo Šorlija ter "kaže na aroganco in napuh". Menijo, da nesposobnost predstavnikov sodniškega društva, da z argumenti odgovori na pismo, kaže "skrb vzbujajočo sliko samozadostnosti, napuha in nedemokratičnega duha vodstva sodniškega društva".

Policija ugotavlja identiteto napadalke v "aferi dežnik"
V Odboru 2014 pa so komentirali dogodek na službenem vhodu v ljubljansko sodno stavbo. Policija namreč ugotavlja identiteto starejše ženske, ki je v ponedeljek na službenem vhodu v ljubljansko sodno stavbo z dežnikom po nogi udarila višjo sodnico - na ljubljanski policijski upravi so pojasnili, da ima dogodek elemente prekrška.

Po poročanju Dela je namreč sodnica prek žive verige, ki so jo podporniki Janeza Janše v ponedeljek zjutraj sklenili okoli sodne stavbe, želela priti v prostore sodišča, zato je udeležence shoda zaprosila, naj se umaknejo, starejša ženska pa naj bi jo nato z dežnikom udarila po nogi.

V odboru so zapisali, da protestirajo proti temu, da sodniki po nedolžnem, brez dokazov in brez preiskovalnih dejanj obsojajo udeležence shodov, ki jih organizira odbor.

"Afera dežnik, ki so jo včeraj ustvarili vrhovno sodišče, višje sodišče in okrožno sodišče skupaj s sodniškim društvom, je še enkrat pokazala, kako gnilo je slovensko sodstvo," so zapisali in dodali, da so ponovno, brez enega samega dokaza obsodili nedolžnega. Od predsednikov višjega in okrožnega sodišča ter sodniškega društva zdaj zahtevajo opravičilo.