Ob tem je izrazila veselje, da se je vsem političnim strankam uspelo poenotiti v tem, da je treba pred odločanjem o fiskalnem pravilu dobiti nove javnofinančne izračune, ki bodo temeljili na novih makroekonomskih ocenah.

Politični vrh se je namreč dogovoril, da bodo na današnji izredni seji DZ-ja o fiskalnem pravilu le predstavitve poslanskih stališč. Sejo so nato prekinili, nadaljevali pa jo bodo šele čez mesec dni.

Soglasen dogovor vseh strank
Sejo bodo torej nadaljevali 7. maja, do takrat pa bo vlada po pojasnilih predsednika DZ-ja Janka Vebra pripravila ustrezne podatke, na podlagi katerih bo mogoče nadaljevati razpravo o tem, ali se predlaga sklep, s katerim se vrne ustavni zakon nazaj v postopek ustavni komisiji.

"Gre za soglasen dogovor vseh strank, predlagatelj pa temu ne bo nasprotoval," je še dejal Veber.

Leta 2015 ali pozneje?
Eden glavnih pomislekov je sicer, ali poslabšane makroekonomske okoliščine dovoljujejo uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015 ali ga je treba preložiti.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je spomnila na občutno slabše makroekonomske okoliščine v primerjavi z lansko pomladjo, zato "se postavlja vprašanje, ali je cilj izvedljiv brez dodatnih negativnih posledic na rast in druge makroekonomske kazalce".

Ta dilema pa je po mnenju poslanske skupine SDS-a umetno ustvarjena, saj je predlagano besedilo fiskalnega pravila dovolj prožno in omogoča uravnavanje javnih financ v srednjeročnem obdobju.

Stališča poslanskih skupin
Na današnjem delu izredne seje DZ-ja so tako zaradi proceduralnega sklepa o prekinitvi stališča predstavile le poslanske skupine.

Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je ponovil, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo ob trenutnem povečanem pritisku na Slovenijo edino dovolj močno sporočilo, ki ga država še lahko pošlje budnim in kritičnim finančnim trgom, in edino udarno orodje, da se spremenijo trenutna negativna gibanja.

V DeSUS-u fiskalno pravilo podpirajo, a priznavajo, da je treba upoštevati spremenjene okoliščine, saj mora biti eden njegovih glavnih ciljev dolgoročna blaginja. V SLS-u, DL-ju in NSi-ju pa bi spremembo ustave podprli že danes, če bi bilo zanjo dovolj glasov. Ker pa se želijo izogniti negativnemu signalu neenotnosti politike, pristajajo na preložitev.

V SD-ju in PS-ju, ki lani spremembe ustave nista podpirala, pa je bilo slišati podporo njegovemu vnosu v ustavo, a na realnih temeljih, ki ne bodo dodatno negativno učinkovali na gospodarstvo in socialno državo.

Izredno sejo je zahtevala poslanska skupina SDS-a
Poslanska skupina SDS-a, ki je vložila zahtevo za izredno sejo, vpis fiskalnega pravila v ustavo vidi kot "zadnji as, zadnji adut, ki ga Slovenija ima", da izboljša svoj mednarodni položaj, okrepi oslabljeno zaupanje mednarodnih finančnih trgov in izboljša slabe ocene bonitetnih hiš.

Postopek je obtičal
O fiskalnem pravilu in njegovi uvedbi za zagotavljanje javnofinančne discipline se je začelo razpravljati že na začetku leta 2012 ob načelnem soglasju vseh strank, ki pa se je nato skrhalo. PS in SD tako nista glasovala za pravilo, zato potrebne dvetretjinske večine v državnem zboru ni bilo. Postopek je tako obtičal.