Predlog novele zakona o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja so v parlamentarni postopek vložili poslanci Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice. Gašper Ovnik (Svoboda) je v imenu predlagatelja poudaril, da "novela naslavlja trenutni položaj pomanjkanja strokovnih delavcev na tem področju in z malimi koraki poenostavlja nekatere postopke za lažje zaposlovanje teh". Postopki se dotikajo tudi dokazovanja znanja slovenskega jezika.

Z novelo po njegovih navedbah skrajšujejo tudi postopke sprejemanja podzakonskih predpisov, s katerimi minister določi izobrazbo, saj strokovni svet že v postopku sprejemanja izobraževalnih programov določi posebni del programa, ki je podlaga za določitev izobrazbe. Zato po njegovih besedah ni treba, da bi strokovni svet dodatno podal še mnenje glede predloga pravilnika. "Novela ne bo imela finančnih posledic na državni proračun, predstavlja pa majhen, a pomemben korak pri reševanju kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju, ki postaja vse večji izziv," je sklenil Ovnik. Veljati bo sicer začela 15 dni po objavi v uradnem listu.

Vlada pozdravlja sprejetje tega zakona, ker se zaveda, da kratkoročno rešujemo zlasti pomanjkanje kadrov v izobraževanju, je poudaril minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Med drugim je izrazil zadovoljstvo nad rešitvijo, da šole in vrtci, ki so bili udeleženi v poskusu uvedbe novega programskega elementa ali novosti, izvajajo to še do izteka prihodnjega šolskega leta po koncu poskusa. Podporo predlogu so napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah. Poslanec Damijan Zrim (SD) je med drugim spomnil, da pri nas primanjkuje približno 4000 učiteljev in da se bo v prihodnjih desetletjih upokojila kar tretjina učiteljev. Tudi v Levici po besedah poslanke Tatjane Greif menijo, da je rešitev dobra, a da je lahko le začasna. Strinjajo se s šolskim sindikatom Sviz, da je izpolnjevanje pogoja pedagoške izobrazbe ključnega pomena za samo kakovost pedagoškega dela in izobraževalnega procesa. Tudi v Svobodi se po navedbah poslanke Mirjam Bon Klanjšček nadejajo sistemskih rešitev, ki bodo izzive v vzgoji in izobraževanju rešile celovito, dolgoročno in s ciljem višjega vrednotenja učiteljskega poklica.

Predlogu niso nasprotovali niti v opoziciji. Poslanka Iva Dimic (NSi) je opozorila, da je treba reševanje kadrovskega pomanjkanja učiteljskega poklica reševati sistematično. Meni, da se zakon na prvi pogled bere lepo, a v sebi skriva tudi pasti in nedorečenosti. Tudi v SDS-u predlogu ne bodo nasprotovali, je povedala poslanka Alenka Helbl. A je opozorila, da predlagane spremembe ne bodo prinesle takojšnjih rešitev in da se je treba čim prej lotiti sistemskih rešitev skupaj z vsemi vključenimi v pedagoške procese.

Zakon o digitalizaciji zdravstva v drugo obravnavo

Poslanci DZ-ja so s 53 glasovi za in nobenim proti ocenili, da je vladni predlog zakona o digitalizaciji zdravstva primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog so podprli poslanci Svobode, SD-ja, Levice in NSi-ja, v SDS-u pa so bili vzdržani.

"Pred vami je zakon, ki predstavlja temelj digitalne transparentnosti javnega zdravstva," je poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Po načrtih bi zakon začel veljati s 1. januarjem, ko bi morali vsi izvajalci zdravstveno dokumentacijo posredovati v enotni informacijski sistem. Podatki so zdaj namreč razpršeni med tremi bazami, nad katerimi bedijo ZZZS, NIJZ in zdravstveni izvajalci. Po ministrovih besedah bi zakon vpeljal enotni e-karton, kjer bi bili vsi podatki zbrani na enem mestu.

Na ministrstvu sicer polno implementacijo zakona pričakujejo do začetka leta 2026. Zakon med drugim predvideva tudi vzpostavitev gospodarske družbe v državni lasti, ki bo vzdrževala in razvijala centralni elektronski zdravstveni sistem ter zagotavljala strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti.

Poslanska razprava

V koaliciji, kjer predlog zakona podpirajo, so poudarjali, da bi zakon za bolnika pomenil večjo varnost njegovih podatkov, za izvajalce zdravstvenih storitev kadrovske razbremenitve, za načrtovalce zdravstvenega sistema pa pregled nad zmogljivostmi in izkoriščenostjo zdravstvenega sistema.

Enotno zbiranje zdravstvene dokumentacije v e-kartonu bo omogočilo tudi kakovostnejšo zdravstveno obravnavo, bolnikom pa ne bo več treba tiskati izvidov ali fotokopirati zdravstvene dokumentacije, je poudarila Tamara Kozlovič iz Svobode.

"Bolnik ne more biti v središču, če je potisnjen na rob, kjer mu je dodeljena vloga poštarja za lastne osebne podatke," je poudarila Bojana Muršič iz SD-ja. V nadaljnji obravnavi je pričakovati še mnenje informacijske pooblaščenke, ki ga bo treba upoštevati, je napovedala. Model z gospodarsko družbo po njenih besedah sproža mnogo pomislekov, zato so v SD-ju že med koalicijskim usklajevanjem zakona vztrajali pri vključitvi številnih varovalk, ki bi preprečile morebitne zlorabe in komercializacijo osebnih podatkov bolnikov.

Kot je pojasnil Miha Kordiš iz Levice, so bila koalicijska usklajevanja glede gospodarskega podjetja, ki bi ga uvedel zakon, precej intenzivna. Med njimi so se dogovorili tudi za klavzuro, da podjetje ne bo najemalo zunanjih izvajalcev za izvajanje rednega dela, kar da je potreben in dobrodošel precedens. Financiranje gospodarskega podjetja je predvideno iz sredstev ZZZS-ja, po mnenju Kordiša pa bi projekt digitalizacije, ki da sodi med investicije, moral financirati državni proračun. "Zavarovanci v tej državi ne zbiramo svojih sredstev zato, da se bodo kupovali strežniki," je dejal. Ob tem je poudaril, da ključna težava slovenskega zdravstva niso zgradbe in organizacija informacijske podpore, pač pa privatizacija, ki "napada naše zdravstvo in ustvarja čakalne vrste".

V opoziciji prizadevanja za digitalizacijo zdravstva podpirajo, saj da trenutna zakonodaja, ki izhaja še iz časov pred epidemijo covida-19, ni ustrezna. Zato nadaljnji obravnavi zakonskega predloga ne bodo nasprotovali. So pa opozorili, da prepoznavajo nekatere pomanjkljivosti zakona.

V SDS-u po besedah Dejana Kaloha opozarjajo, da kljub popravljanju in usklajevanju s predlogi informacijske pooblaščenke predlog zakona glede varstva osebnih podatkov še ni optimalen. Želeli bi si tudi, da bi zakon v celoti zaživel že prihodnje leto. Od ministra za zdravje in njegove ekipe v nadaljnji obravnavi v SDS-u tako pričakujejo pojasnila glede več odprtih vprašanj.

V NSi-ju pa so po besedah poslanke Ive Dimic razočarani, ker predlog zakona predvideva ločevanje sistema za javne in zasebne izvajalce, ki ne bodo imeli vpogleda v e-karton, je opozorila. Tudi v NSi-ju tako menijo, da zakonski predlog še ni optimalen.