Letošnje število prvošolcev pa še vedno ne dosega številke iz 80. let, ko jih je bilo okoli 30.000. Med srednješolci jih je letos okoli 20.700 v prvih letnikih.

Ministrstvo za izobraževanje predvideva, da naj bi do leta 2019 skupno število otrok v osnovni šoli naraščalo in v šolskem letu 2019/2020 doseglo število 177.700. V prve razrede se v zadnjih letih spet vpisujejo večje generacije otrok kot posledica večanja števila rojstev leta 2006.

Že v šolskem letu 2017/2018 pa bo število prvošolcev najverjetneje začelo znova upadati. Od leta 2011 se namreč število rojstev spet zmanjšuje.

Več šolarjev ne pomeni občutno več učiteljev
Kot je za Radio Slovenija poročala Nataša Lang, pa več šolarjev zaradi varčevanja ne pomeni občutnega povečanja števila učiteljev. V devetletki je delo dobilo dvesto novih učiteljev, a le redki od njih za nedoločen čas. Mladi učitelji le redko dobijo priložnost tudi v srednjih šolah, ki so se v preteklih letih ukvarjale z odpuščanji zaradi občutnega upada srednješolcev. Tudi to poletje je bilo nekaj presežkov.

Največja Osnovna šola Vič v Ljubljani
V Sloveniji deluje 450 osnovnih šol, poroča Slovenska tiskovna agencija, med katerimi največje tri skupaj s svojimi podružnicami štejejo po več kot tisoč učencev.

Največja brez podružnic je ljubljanska osnovna šola Vič, ki jo je v šolskem letu 2014/15 obiskovalo 872 učencev. Poleg podružnic, ki štejejo tudi manj kot deset učencev, pa je s 25 učenci najmanjša osnovna šola Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje v Obrovu, kjer je bil v prejšnjem šolskem letu pouk organiziran v treh oddelkih.

Nekatere šole pa imajo več oddelkov, kot imajo najmanjše šole učencev. Na viški osnovni šoli so imeli tako prejšnje šolsko leto pouk organiziran v 36 oddelkih.

Šolsko malico so imeli skoraj vsi učenci
V šolskem letu 2014/15 so imeli šolsko malico skoraj vsi osnovnošolci oziroma 98 odstotkov. 56,4 odstotka jih je bilo upravičenih do brezplačne malice. Med dijaki pa jih je bilo na malico prijavljenih 65 odstotkov.

Ceno malice, ki jo osnovne in srednje šole po zakonu o šolski prehrani morajo organizirati, določi minister oziroma ministrica za izobraževanje. V letošnjem šolskem letu bo tako cena osnovnošolske malice 0,80 evra, malice za dijake, ki mora biti topla ali energijsko in hranilno bogatejša hladna, pa 2,42 evra.

Kosila za nekatere učence pa bodo zaradi več subvencij po novem letu cenejša. 1. januarja 2016 bo namreč začela veljati julija sprejeta zakonska sprememba, ki ob brezplačnih kosilih za tiste, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 18 odstotkov neto povprečne plače, uvaja tudi delne subvencije.

Otroci iz družin s povprečnim mesečnim dohodkom na osebo nad 18 in do 30 odstotkov neto povprečne plače bodo dobili subvencijo za 70 odstotkov cene kosila, otroci iz družin, ki spadajo v dohodkovni razred nad 30 in do 36 odstotkov neto povprečne plače, pa bodo upravičeni do 40-odstotne subvencije cene kosila.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predvideva, da bo imelo po novi ureditvi v prihodnjem koledarskem letu subvencionirano kosilo skupaj približno 45.500 učencev ali 28.900 več kot po do zdaj veljavni ureditvi.

Upravičeni do brezplačnega prevoza - pod pogoji
Občine so učencem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, po zakonu obvezane zagotoviti pravico do brezplačnega prevoza v šolo.

Zakon o osnovni šoli določa, da ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole.

Ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od šole ima to pravico učenec v prvem razredu, v preostalih razredih pa samo, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Prav tako so do prevoza načeloma upravičeni otroci s posebnimi potrebami.

Delež šolarjev, ki so do prevoza upravičeni, je navadno višji v manjših občinah, ni pa to pravilo. Strošek za zagotavljanje teh prevozov v marsikateri občini preseže 1.000 evrov letno na učenca.

Pouk tudi v italijanskem in madžarskem jeziku
Na narodnostno mešanih območjih v Slovenskem primorju poleg slovenskih delujejo tudi italijanske šole, med njimi so tri osnovne šole s podružnicami in tri srednje šole. Na območjih v Prekmurju, kjer živi madžarska manjšina, pa so šole, v katerih pouk za vse poteka v slovenskem in madžarskem jeziku. Štiri so dvojezične osnovne šole, srednja šola pa je ena.

Otroci tudi v zasebne šole
Starši se lahko odločijo otroke vpisati tudi v zasebne šole, tako osnovne kot srednje. Skupaj so v preteklem šolskem letu štele okoli tisoč učencev, zasebne gimnazije pa je lani obiskovalo več kot 1.800 dijakov.

Ponudba se širi. Z novim šolskim letom se tudi v Mariboru odpira osnovna šola Montessori, v Ljubljani poleg tovrstne delujeta še waldorfska in katoliška.

Tako osnovne kot srednje zasebne šole delno sofinancira država, ki prispeva sredstva za izvajanje javno veljavnega programa. Nekatere šole za program prejemajo 100 odstotkov sredstev, nekatere pa 85 odstotkov, ker so bile ustanovljene po letu 1996, ko se je zakonodaja s tega področja spremenila.

Ustavno sodišče pa je januarja letos odločilo, da je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol v nasprotju z ustavo, in DZ-ju naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu od objave omenjene odločbe.

Šolarjem srečo zaželela tudi šolska ministrica in predsednik Pahor
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je na prvi šolski dan obiskala Osnovno šolo Šenčur, kjer je šolski prag letos prestopilo 93 prvošolk in prvošolcev. Šolarjem je povedala, da bodo v šoli spoznali nove prijatelje in se veliko naučili, "najpomembneje pa je, da se boste imeli lepo". "Tudi temu je namenjena šola," je dejala.

V Osnovni šoli Josipa Plemlja na Bledu pa se je mudil predsednik republike Borut Pahor, kjer je šolarje spomnil, da je šola več kot samo pouk. "V šoli postajate pogumne in svobodne osebnosti. Spoznavate staro in odkrivate novo. Vmes se prikrade tudi prva ljubezen. Mogoče vam kakšna stvar v šoli ni všeč, ampak na skrivaj imate šolo prav vsi radi. V bistvu šola sploh ni tako slaba stvar," je povedal predsednik.