Slovenija je ena od redkih držav, ki ima organizirano prehrano otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki je urejena na ravni države in ustrezno uzakonjena, je na petkovem strokovnem posvetu o prehrani otrok in mladostnikov povedala Irena Simčič z Zavoda za šolstvo.

Cilj zakona o šolski prehrani je, da se ob upoštevanju načel trajnostne potrošnje zagotavlja kakovostna šolska prehrana, s katero se vpliva na optimalni razvoj učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, na vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja ter da omogoči učencem in dijakom dostopnost do zdrave šolske prehrane.

Pri spodbujanju kakovostne šolske prehrane pa bistveno vlogo igrajo ravno vzgojno-izobraževalne ustanove z ustrezno usposobljenimi organizatorji šolske prehrane in tudi drugim osebjem, ki izpeljujejo različne dejavnosti, ki otroke usmerjajo k zdravemu odnosu do hrane, je pojasnila.

Po besedah Roka Poličnika z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so smernice zdravega prehranjevanja eden od krovnih dokumentov, ki izhajajo iz zakona o šolski prehrani. "Smernice predvidevajo merila, katera živila lahko pridejo v šolo, merila glede hranilnih snovi, sestavo jedilnika, kar pa je velik izziv za organizatorje prehrane, saj morajo slediti tako vidiku vključevanja kakovosti živil kot tudi kakovosti sestave obroka," je pojasnil. "V sklopu kakovostne šolske prehrane odsvetujejo živila, ki so bogatejša s soljo, sladkorjem, nasičenimi maščobami, obenem pa spodbujajo tudi uporabo lokalno pridelane hrane," je dodal.

Količina hrane, ki pristane v smeteh, je še vedno prevelika

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima vzpostavljen nadzor, s katerim zagotavlja, da so obroki, ki jih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah nudijo otrokom, varni. Po oceni Nadje Škrg iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je šolska prehrana v državi dobra in varna. Na ministrstvu pa opozarjajo na velike količine odpadne hrane. Glede na podatke statističnega urada, da na leto odvržemo 143.570 ton hrane, kar je 68 kilogramov hrane na prebivalca. Pri tem pa je 40 odstotkov zavržene hrane še vedno užitne.

Po besedah Tadeje Kvas Majer z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupaj s šolstvom pripravljajo akcijski načrt za zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, v katerem je opredeljeno, da bo tudi v šolskem sistemu omogočeno usposabljanje o tem, kako lahko zmanjšamo količine odpadne hrane. Na ministrstvu se trudijo predvsem gospodinjstva spodbujati k pripravi tedenskih jedilnikov, da nakupujejo le toliko živil, kolikor jih potrebujejo. "Pomembno je tudi, da posameznik zna brati roke uporabe," je dodala.

29. septembra bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z biotehniško fakulteto in ministrstvom za okolje in prostor začelo kampanjo Poglej, povohaj in poskusi, preden zavržeš, s katero želijo javnost ozavestiti, da so lahko tudi nekatere živila s pretečenim rokom uporabe še vedno užitna.