V delu koalicijske pogodbe, ki se nanaša na vzgojo in izobraževanje, so med drugim predvideni priprava nove bele knjige, spremembe meril vpisa v srednje šole, brezplačna šolska prehrana, vrnitev sestave svetov, pa tudi partnerski odnos s šolskimi sindikati.

"Če govorimo o douniverzitetnem izobraževanju, je napoved bele knjige oziroma oblikovanja strategije razvoja slovenskega izobraževalnega sistema za prihodnjih najmanj deset let verjetno najpomembnejša odločitev koalicije," je dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj.

V Svizu namreč že leta izpostavljajo potrebo po novem pogledu na ključna vprašanja. Svet se je v zadnjih 20 letih zelo spremenil, pravi in dodaja, da je treba okoljske omejitve, ki jih prinašajo podnebne spremembe, nujno vnesti v celotni izobraževalni sistem. Kot bistveno je izpostavil vzpostavitev načela pravičnosti izobraževanja, enakega dostopa do znanja ne glede na socialno poreklo družin in potrebo po razmisleku o novih načinih izobraževanja, ki jih prinašajo nove tehnologije.

V Svizu želijo, da bi bili tako učitelji praktiki kot ravnatelji kot akademska sfera ter starši del procesa, v katerem bi "izoblikovali perspektivo slovenskega izobraževanja". "To je strateška naloga šolskega resorja, saj bo treba po beli knjigi sprejeti še spremembe zakonodaje," je dejal in pozdravil namero nove vlade po partnerskem in vključujočem odnosu s šolskimi sindikati.

Z zagotavljanjem brezplačne prehrane v osnovnih šolah bi se po njegovem mnenju zmanjšale razlike med učenci in dijaki. A pri tem je, kot pravi, cel kup neodgovorjenih vprašanj, med drugim, ali bi vsem zagotovili brezplačno prehrano, kar bi bil zelo velik strošek, pa tudi, ali bi šolske kuhinje bile sploh zmožne vse to zagotoviti, opozarja Štrukelj.

Zadovoljen je z napovedjo vrnitve sestave svetov zavodov na raven pred zadnjo spremembo zakonodaje, s katero so zaposlenim odvzeli dva predstavnika v svetih. Pozdravlja napoved sprememb meril omejitve vpisa v srednje šole, da bi poleg ocen upoštevali tudi nacionalno preverjanje znanja (NPZ). "Če bi bil NPZ na neki način tudi del ocene, bi se vrnil nadzor nad ocenjevanjem, hkrati bi to učiteljem omogočilo, da bi lažje obvladovali pritiske nanje," je prepričan.

"Zelo pomembno je, da se koalicijske stranke v pogodbi zavezujejo, da se bodo pogajanja o stavkovnih zahtevah začela najpozneje v mesecu dni po imenovanju nove vlade. Sicer se bo stavka nadaljevala do realizacije stavkovnih zahtev," je dodal.

V visokem šolstvu in znanosti pa se Štruklju zdita bistvena napoved celotne prenove zakonodaje in povečanje dodatnih sredstev za visoko šolstvo na vsaj 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2026.

To je po mnenju predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) Gorazda Kovačiča zelo obetavna zaveza glede na to, da sedanji zakon o visokem šolstvu zagotavlja dvig teh sredstev do enega odstotka BDP-ja.

"Če bosta imela znanost in visoko šolstvo tak prioritetni status na agendi nove vlade, da bodo povečali obseg proračunskega financiranja skupaj z določenimi reformami, potem je to prav gotovo spodbudno," je dejal.

Med drugim se mu zdi obetavna napoved ureditve delovne in organizacijske specifike v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti v kolektivni pogodbi, zlasti ob odprtih stavkovnih zahtevah, kjer v pomembnem delu VSS želi doseči prav to.

Pozdravlja napoved, da se vlada namerava lotiti opredelitve javne službe v visokem šolstvu, kar je ustavno sodišče zahtevalo že leta 2011. Še boljše se mu zdi, da je predvideno, da bo javna služba zajemala doktorski študij, ki bo tako postal del rednih delovnih obveznosti in ne bo več imel prostočasnega statusa, kar za kakovost doktorskega študija gotovo ni dobro.

"Obetavna je tudi zaveza, da bodo ocenili vpliv prekarnega dela na visokošolski sektor in sprejeli ustrezne ukrepe. Kako bodo ocenili vzroke za specifične oblike prekarnega dela v visokem šolstvu in kakšne ukrepe bodo predlagali, pa se iz tega besedila ne da razbrati," je še pripomnil Kovačič, ki si tudi obeta bistveno kakovostnejši socialni dialog. V tem smislu si obeta, da bodo pogajanja o odprtih stavkovnih zahtevah stekla.