Učbenike si lahko učenci sicer brezplačno izposodijo pri učbeniških skladih, a kljub temu morajo starši za potrebščine odšteti od dobrih 80 evrov pa vse tja do 200 evrov. Razlika je predvsem odvisna od tega, koliko delovnih zvezkov in potrebščin posamezna šola določi kot obvezne.

Razlike v ceni se kažejo že med različnimi delovnimi zvezki, med katerimi lahko učitelji samostojno izbirajo, katerega bodo kot obveznega predpisali svojim učencem. Tako ni neobičajen položaj, da je za isti razred na eni šoli za delovne zvezke treba odšteti 30 evrov, na drugi šoli, kjer je učitelj izbral dražje delovne zvezke, pa bodo morali starši zanje odšteti skoraj dvakrat več.

Stroški na nekaterih šolah so kar dvakrat višji
Finančno breme pa se za starše tu ne konča, saj znatne stroške predstavljajo tudi preostale potrebščine, kot so svinčniki, barvice, vodene barvice, palete, modelirne mase, kolaž papir, risalni bloki in podobno. Posamične cene tovrstnih potrebščin sicer redko presežejo tri evre, vendar skupno pogosto presežejo strošek delovnih zvezkov. Tudi tu pa na strošek precej vpliva odločitev učiteljev, katere potrebščine bodo predpisali kot obvezne.

Tako je glede na predpisane potrebščine za prvošolčka treba odšteti od 70 do 120 evrov, pri čemer v ta izračun niso vključeni oprema za telovadbo, šolska torba in šolski copati. A že v petem razredu se to število precej poveča, saj imajo učenci z več predmeti tudi več predpisanih potrebščin. Tudi tu je končni izračun odvisen od odločitve učiteljev in se giblje od 130 pa vse tja do 220 evrov za celoten nabor potrebščin. Tudi tu v izračun niso vključeni torba in copati, pa tudi ne učbeniki, ki si jih je mogoče brezplačno izposoditi iz učbeniškega sklada.

Pritisk na humanitarne organizacije
Tak znesek predstavlja velik pritisk za socialno najšibkejše, ki se pred začetkom novega šolskega leta pogosto zatekajo k humanitarnim organizacijam. Število prosilcev pomoči pa iz leta v leto narašča, opozarja predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. "Mi se trudimo pomagati na različne načine, tudi z zbiranjem donacij za delovne zvezke, kljub temu pa vsem ne moremo pomagati," pove Ogulinova, ki opozarja, da so prav delovni zvezki največja težava, saj jih v nasprotju z drugimi potrebščinami humanitarne organizacije ne delijo. "Najhuje pri vsem pa je, da učenci na koncu te delovne zvezke uporabijo le nekajkrat v šolskem letu."

Tudi 46-letna mati treh osnovnošolcev iz okolice Ljubljane, ki ne želi biti imenovana, je že občutila finančno plat šolskih potrebščin: "Ta teden sem kupila za 80 evrov delovnih zvezkov samo za najstarejšo hčer, pa so se stroški s tem šele dobro začeli." Tako kot vsako leto bo skušala strošek omiliti z iskanjem akcijskih cen in možnostjo obročnega odplačevanja, ki ga ponujajo nekateri trgovci.

"Sama sem zaposlena in imam okoli 1000 evrov prihodkov, pri čemer gre dobra polovica za odplačevanje stanovanja, v katerem živimo, tako da je nakup potrebščin zame velika finančna težava. Sploh si ne upam pomisliti, kako je tistim ljudem, ki na mesec zaslužijo tudi pol manj," pripoveduje.

Edina (skromna) možnost vpliva je svet staršev
Po njenih izračunih bo za potrebščine za svoje tri otroke odštela okoli 300 evrov, pri čemer bo morala kupiti tudi torbo in copate, saj je lani kupila cenejše izdelke, ki so po letu dni uporabe postali neuporabni.

Kljub težavam pa je s šolo, ki jo obiskujejo njeni otroci, zadovoljna, saj so učitelji do neke mere prisluhnili pritožbam v okviru sveta staršev, poleg tega pa so tudi drugi starši pripravljeni pomagati socialno šibkejšim. Na vprašanje, ali otroci občutijo socialne razlike, pa mama odgovarja, da so otroci s tem na splošno bistveno manj obremenjeni kot odrasli.

So delovni zvezki sploh potrebni?
Starši imajo sicer možnost v okviru sveta staršev učiteljem posredovati svoje mnenje o njihovi izbiri obveznih potrebščin, a v njihovo avtonomijo ne morejo posegati. Po izkušnjah Ogulinove pa to po navadi ni dovolj, saj večina njihovih pobud na ravni ministrstva obtiči brez bistvenih sprememb.

Po mnenju 46-letne mame pa delovni zvezki niso problematični le zaradi cene. "Učiteljem ustreza, da otrokom preprosto določijo, kaj morajo rešiti in se jim ni treba več ukvarjati, za pismenost otrok pa po mojem mnenju ni dobro, da samo dopolnjujejo znake v praznih poljih." Podobno je dejal tudi predsednik zveze aktivov svetov staršev Anton Meden, ki je za Radio Slovenija dejal, da dosedanje analize niso pokazale, da bi uporaba delovnih zvezkov pri pouku zviševala kakovost znanja pri učencih.