V sklopu tradicionalnega dogodka Zavoda RS za šolstvo, ki letos poteka pod naslovom Vrtec in šola na pragu sprememb, je zbrane nagovoril tudi premier Robert Golob. Poleg razprave o spremenjeni vlogi šole in vrtca so bile med osrednjimi temami še razmisleki o prenovi kurikularnih dokumentov, pa tudi, kako učinkovito voditi kolektiv za nenehno strokovno rast in napredek. Vzgojno-izobraževalni sistem se sicer spopada s številnimi izzivi, med drugim ga pesti vse hujša kadrovska stiska. Kot je na začetku avgusta poročala Televizija Slovenija, pred začetkom novega šolskega leta v Sloveniji primanjkuje približno 4000 učiteljev.

Golob je v nagovoru poudaril tri področja: prenovo učnih načrtov, prenovo plačnega sistema v javnem sektorju in jasne okvire, znotraj katerih bodo ravnatelji lahko prevzemali več odgovornosti in imeli zato večja pooblastila. "Prizadevali si bomo, da bodo načrtovane spremembe postavile trden temelj za to, da boste lahko lažje opravljali svoje poslanstvo in usmerjali svoje sodelavke in sodelavce, da bodo izobrazili naslednje generacije," je dejal.

"Prenova učnih načrtov bo predvidoma uvedena leta 2026, prinaša pa nova znanja za nove čase. Za uspešnost prenove učnih načrtov pa je odgovornost tudi na vladni strani, in sicer da ustvarimo ustrezne pogoje. Pri tem so pomembna tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema vzgojno-izobraževalnih delavcev. Prepričan sem, da bodo z novim plačnim sistemom, ki bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto, odpravljene anomalije in vzpostavljena sorazmerja," je dejal Golob. Ob tem je premier poudaril tudi pomen vključevanja različnih skupin. "Pomembno je, da v šolski sistem pripeljemo tudi učinkovito inkluzijo različnih skupin, od etničnih do tistih s posebnimi potrebami," je sklenil.

Novosti tako v vrtcih kot v osnovnih in srednjih šolah

Ključne novosti v slovenskem šolskem sistemu sta na novinarski konferenci predstavila minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda in direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Vinko Logaj. Šolski minister je poudaril, da so prav ravnateljice in ravnatelji tisti, ki odločevalcem najpogosteje dajejo nove spodbude ter jim prenašajo mnenja učiteljev in učiteljic. "Vse spremembe zakonodaje, pravilnikov in podobno želimo predebatirati skupaj z ravnatelji in učitelji, ker samo na ta način lahko gremo res skupaj naprej," je dejal Felda.

Kot glavno spremembo v vrtcih je poudaril, da bo delovno mesto svetovalnega delavca odslej sistematizirano na vsakih 20 in ne na vsakih 30 oddelkov, kot je to veljalo do zdaj. Ob tem je napovedal, da je na vidiku tudi nov zakon o vrtcih, ki že "kar kliče po spremembah". Med spremembami v osnovnih šolah je poudaril, da bo pisanje Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) za tretješolce, ki se postopoma uvaja od leta 2018, postalo obvezno na vseh šolah, NPZ v devetem razredu pa bo mogoče uporabiti tudi kot eno od meril pri vpisu v srednje šole, ki imajo omejitev vpisa. Na srednjih šolah pa je med novostmi omenil pravico, da se matura opravlja v dveh delih, kar je bilo doslej prepuščeno odločanju komisij.

Felda: Treba je izboljšati predvsem izhodiščni položaj mladih učiteljev

Minister je dejal, da so nekatere spremembe v šolstvu bolj, druge pa manj vidne. "Ampak vse te spremembe delamo zato, da bi vzgojno-izobraževalni sistem dejansko skušali čim bolj posodobiti in čim bolj prilagoditi družbi, da bi bil predvsem v dobro otrok in mladostnikov, ker to je namen šolanja," je poudaril. Pri tem je dodal, da je potrebno za učinkovito delovanje šolskega sistema nujno ustrezno nagraditi ljudi, ki skrbijo, da delo v njem teče normalno.

Kot je dejal, gredo po njegovih informacijah načrtovane spremembe v okviru plačne reforme "v pravo smer". "Mislim, da bomo potem vendarle dobili neki primeren način financiranja oziroma plačevanja. Tukaj je zelo pomembno tudi to, da bodo pridobili mladi učitelji, ker imajo zdaj predvsem oni zelo nizek štart. Želimo, da bi tudi že mladi učitelji dobili neki štart, ki bi bil primeren za to, da se odločijo za poklice v vzgoji in izobraževanju," je dejal Felda.

Minister je ob tem napovedal, da bodo štipendije za deficitarne poklice glede na sedanje višje za 50 odstotkov. Za tiste, ki se vključijo v vzgojo in izobraževanje, a recimo nimajo pedagoško-andragoške izobrazbe, pa bodo pridobivanje te izobrazbe oz. dokvalifikacijo financirali v celoti.

Poskusno uvajanje razširjenega programa v osnovnih šolah

Direktor zavoda za šolstvo Logaj je dejal, da so ravnateljice in ravnatelje s ključnimi posodobitvami dokumentov, ki bodo aktualni že v tem šolskem letu, seznanili v posebni zloženki. "Gre za dejavnosti, za smernice pri izvajanju dejavnosti pri prehodu iz vrtca v šolo, za vključevanje otrok, učencev in dijakov drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, delo svetovalne službe v programih s področja vzgoje in izobraževanja po celotni vertikali in pa za koncept usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit, ki je posodobljen tudi skladno s prometno zakonodajo," je naštel.

Poleg tega je med novostmi poudaril t. i. razširjeni program, v sklopu katerega bodo neobvezne izbirne predmete, dodatni in dopolnilni pouk ter interesne dejavnosti zamenjale nove vsebine s področij gibanja in zdravja, kulturne in državljanske vzgoje ter učenja učenja. "Ta bo potekal od letošnjega 1. septembra s šolami v poskusu, potem pa se mu bo vsako leto pridružilo dodatnih 80 šol," je pojasnil Logaj.

Poteka tudi kurikularna prenova, novosti bi lahko začeli uvajati leta 2026

Dotaknil se je tudi kurikularne prenove, ki je v teku. "Trenutno pripravljamo 225 kurikularnih dokumentov v 64 kurikularnih komisijah, v celoten sistem pa je vključenih več kot 900 strokovnjakov – 166 kolegov iz zavoda za šolstvo, 224 strokovnjakov iz fakultet in 527 učiteljev in vzgojiteljev, ker želimo, da imajo glas pri pripravi učnih načrtov," je dejal direktor zavoda za šolstvo, ki je ob tem opozoril, da učni načrti niso bili prenovljeni že 15 let.

Kot je dodal, ob tem tečejo tudi prve predstavitve zasnove in vsebine novih učnih načrtov učiteljem na študijskih srečanjih. "Na študijska srečanja se je letos prijavilo 16.500 učiteljev, izvajamo jih pa po vsej Sloveniji," je pojasnil. Logaj je napovedal, da bo priprava učnih načrtov potekala še letos, v letu 2025 pa je predvidena tudi strokovna javna razprava, sprejemanje učnih načrtov na strokovnem svetu za splošno izobraževanje ter usposabljanje učiteljev za uvajanje novih učnih načrtov. Po Logajevih predvidevanjih bi lahko z dejanskim uvajanjem novih učnih načrtov v šole lahko začeli 1. septembra 2026.