Zaradi vse večjih napetosti med Romi in prebivalci jugovzhodne Slovenije je bila sklicana izredna seja medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji. Seje se je udeležil tudi premier Robert Golob.

In kakšni so sklepi? "Na terenu si vedno želimo kar konkretnejših ukrepov. Želimo si, da se nekaj začne dogajati, tudi če gre to z malimi koraki, Mogoče je premier Golob nekoliko presekal ta gordijski vozel večnih pogovorov in mislim, da smo pomembno ločili integracijsko zgodbo okoli romske skupnosti in kriminaliteto. Bodimo pošteni, pri kriminaliteti je konec koncev vseeno, kakšne etnične pripadnosti je storilec. Ne želimo si napadov na policiste, ne želimo si streljanja po naših ulicah. Prav je, da smo to ločili," je v Odmevih povedal začasni kočevski župan Gregor Košir.

"Želim si, da bi tudi skupina, ki dela pri integracijski zgodbi, kar se tiče šolanja, kar se tiče zaposlovanja, to je verjetno najpomembnejša zadeva v romski skupnosti, delovala malo intenzivneje," je dodal.

Prekmurski Rom: Romi bodo morali spremeniti svojo kulturo bivanja

Darko Rudaš iz Foruma romskih svetnikov je dejal, da zagovarja zmerno politiko "kolikor pravic, toliko dolžnosti". "V prvi fazi je treba urediti življenjski prostor, da se zagotovijo osnovni pogoji, da ljudje lahko normalno funkcionirajo. Tudi in nekako narediti ta prehod iz tradicionalnega načina življenja v sodobni način življenja, kjer so norme in pravila," je dejal.

Glede neobiskovanja osnovnih šol pa poudarja: "Predpogoj je vrtec, to je v bistvu zgodnja socializacija in to se mora zgoditi. Potem pa, ko se vpiše otrok v osnovno šolo ... Na jugovzhodu opažamo prakso, da se hitro zadovoljijo, če jim je uspelo otroka vpisati v šolo. Tega otroka je treba spremljati, da uspešno konča osnovno šolo in ga potem v nadaljevanju spodbuditi k plačanemu delu," je še pojasnil.

Vlada: Gre za kompleksno področje

Gre za kompleksno področje, ki zahteva dejavno sodelovanje tako državnih institucij, lokalnih skupnosti kot romske skupnosti, predvsem pa iskren in konstruktiven dialog vseh deležnikov, je po seji povedala državna sekretarka na MNZ-ju Helga Dobrin.

"Ugotovili smo, da bo treba spremeniti način dela medresorske delovne skupine, tako da se bo celotna skupina še vedno ukvarjala z ukrepi na področju integracije Romov, posebna podskupina pa se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnostne problematike. Ta podskupina je ustanovljena na predlog predsednika vlade. Na podlagi današnje razprave smo namreč ugotovili, da so pripadniki romske skupnosti v največji meri stigmatizirani prav zaradi kriminalnega delovanja posameznikov v njihovi skupnosti in tega kot demokratična država ne smemo dovoliti, zato se bo ta nova podskupina osredotočila na iskanje rešitev na varnostnem področju," je pojasnila Dobrin.

"Medresorska delovna skupina je tudi pozvala policijo, da pripravi analizo, koliko je povečana prisotnost policije pomagala pri izboljšanju varnostnih razmer in ali je potreba po še dodatnih ukrepih za povečanje varnosti na območju, kjer živi tudi romska populacija," je dodala. Minister za notranje zadeve in ministrica za pravosodje pa naj bi pregledala ključne težave pri pregonu kriminalitete in učinkovitem izvajanju kazenskih sankcij.

Dobrin je še povedala, da so imeli v zadnjem času nekaj “intenzivnih sestankov”, na katerih so se osredotočali predvsem na integracijo. "V trenutku, ko sem prevzela medresorsko delovno skupino, je bila največja težava neobiskovanje šole romskih otrok oziroma nezaključevanje osnovnošolskega programa, tako da smo v medresorski delovni skupini najprej pozvali ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da pripravita neke ukrepe, s katerimi bi izboljšali stanje na tem področju," je še pojasnila.

Delovna skupina je še sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih ter da se bo naslednjič sešla septembra v občini Škocjan.

Nejevoljni župani in predstavniki romske skupnosti

Da ni bilo gradiva za sejo, je pred srečanjem zmotilo tako ribniškega župana Sama Pogorelca in začasnega kočevskega župana Gregorja Koširja, ki je bil kritičen tudi po sestanku na MNZ-ju.

"Začelo se ni najbolje. Spet smo se veliko pogovarjali, spet so resorji poročali o tem, kaj naj bi se delalo itd. Župani pa smo še enkrat zelo konkretno orisali situacijo na terenu, ker je to najpomembneje. Teh stvari se iz Ljubljane žal ne bo dalo voditi niti reševati. Seveda je predsednik vlade ves čas poslušal to debato, ki ni šla v pravo smer. Šlo je predvsem za "pingpong", ali so za to krive občine, ali je kriva romska skupnost, ali je kriva država, kar je povsem nekoristno za kogar koli. Neki dogovor na koncu, ki smo ga uskladili s predsednikom vlade, je bil, da ločimo dva dela, in sicer integracijske napore, se pravi pri izobraževanju, v socialnih trenutkih, okoljskih zadevah, in pa kriminaliteto," je po sestanku pojasnil Košir.

"Naše mnenje s terena je, da če se kriminal povečuje, in ni pomembno, ali je to vezano na romsko skupnost ali ne, in imamo napade na policiste, potem je najprej treba to zadevo urediti, da se sploh lahko pogovarjamo o nekih mehkejših pristopih za boljšo integracijo," je dodal.

Nekaj sklepov na to temo so po njegovih besedah tudi sprejeli glede na analizo policije, kaj lahko naredijo glede kadra ter kako se lahko povežeta ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za notranje zadeve.

"Obveščeni smo, da imajo predvsem policisti v predkazenskih in kazenskih postopkih veliko težav pri opravljanju svojega dela in da je učinkovitost na tem področju tako nizka, da bi bilo dobro, da tukaj nekaj naredijo. Ampak kako se bodo ti sklepi odražali na terenu, ali so lahko prebivalci mirnejši, težko rečem. Dokler se o njih samo pogovarjamo – in žal se pogovarjamo predolgo –, do takrat pač učinka na terenu ne bo. Ko bodo policisti imeli nekoliko lažje delo, ko jih bo mogoče več na tistih območjih, kjer jih potrebujemo, ko bo mogoče kakšen zakon odprt ... ker to je najpomembnejše in to smo tudi interpretirali, češ odprite nekatere zakone, ki imajo očitne pomanjkljivosti, ne samo za romsko populacijo, pač pa za vse, ki to izkoriščajo. Podprite zakone, pojdite v DZ, sprejmite to in potem se bomo lahko naprej pogovarjali, ali so kakšni učinki ali ne," je še po sestanku navedel začasni kočevski župan.