Selitev, širitev, združitev. S temi besedami bi najkrajše opisali ambicije novega vodstva ljubljanske študentske organizacije. V napovedane spremembe jih je po besedah Klasinca prisililo več dejavnikov. Kot je dejal, so v prvih treh mesecih izmerili 33-odstotni padec koncesijskih dajatev od študentskega dela, spoprijemajo se z odpovedmi najemnih pogodb in določenih sponzorjev. Ker pa na ŠOU-u predvidevajo, da se do leta 2015 gospodarska situacija ne bo izboljšala, so sprejeli ambiciozen, za nekatere pa tudi sporen, načrt.

Administracija Zavoda K6/4 se bo tako selila s Kersnikove 4 na Vojkovo 63, a stara lokacija bo ostala študentska. "Radi bi, da pozicija Kersnikove 4 in Kersnikove 6 postane še močnejše študentsko stičišče, in tukaj nameravamo izvesti kar nekaj naših projektov," je dejal Klasinc.

Nad klubom K4 še Hotel K4
Eden izmed teh projektov je tudi Hotel K4 (ime naj bi odražalo tradicijo, je dejal Klasinc), ki bi nadgradil ponudbo Hostla Celica. Prostor, ki bi jih sprostila selitev administracije, bi omogočil ponudbo okoli 80 ležišč v približno 20 sobah, pri čemer bo imela vsaka soba svojo kopalnico. Postavlja se več vprašanj, tudi, ali je smiselno ponujati prenočišča v prvem nadstropju tik nad klubom in kako bo delovanje hotela vplivalo na njegovo delovanje.

Investicija v hotel se bo financirala s presežkom, ki ga je do zdaj ustvarila Celica, povrnila pa naj bi se v štirih letih. Od Hotela K4 naj bi imeli korist tudi študenti, zagotavlja Klasinc. Na leto bi prinašal, po ocenah, ne konkretnih izračunih, med 50.000 in 80.000 evrov, ki bi jih uporabili za drugi večji projekt, restavracijo. Klasinc jo je imenoval študentska menza, delovala pa naj bi v prostorih sedanje kavarne Metropol. "Radi bi aktivno sodelovali v samih storitvah študentske prehrane. S tem je bil tudi ustanovljen Zavod Študentska menza," je dejal. Po besedah direktorja ŠOU-a naj bi študenti ob bonu za obrok doplačali največ 1,5 evra.

Kiberpipa naj bi se selila iz kleti v pritličje, saj so sedanji prostori po mnenju direktorja neprimerni. Načrti novega vodstva za Kersnikovo pa niso le vsebinski, ampak tudi estetski. "Pogovarjamo se tudi o novi fasadi. Takšna ni ravno primerna. Mora biti neki pridih študentske zadeve, mladih, ampak da je tako grdo popisano, pa tudi ni v redu," meni Klasinc.

Nepojasnjene koristi od združevanja medijev
Največ prahu pa je dvignila odločitev, ki se dotika medijev. "Razmišljamo tudi o združitvi medijev ŠOU-a v Ljubljani," je dejal Klasinc. Tribuno in Šouvizijo, ki delujeta na Kersnikovi, želi vodstvo premestiti v prostore Radia Študent (RŠ) v Rožni dolini. "To je ena od naših - ne nalog, ampak želja, da poskusimo z vsemi udeleženci vzpostaviti kontakt in priti do prave rešitve," je dejal Klasinc. A kar je danes le želja, je bila še 22. aprila že sprejeta odločitev.

Na takratni seji je predsedstvo ŠOU-a že sprejelo odločitve glede hotela, restavracije in združitve medijev. Prav zadnja je povzročila največ nasprotovanja, posebej na RŠ-ju in v Tribuni. Noben izmed obeh medijev ni bil predhodno obveščen niti povprašan za mnenje glede predvidene združitve, Klasinc pa je poudaril, da je bil ta sklep preklican še istega dne. "To, kar smo dali ven, je bilo naše prvo razmišljanje, da gremo v tej smeri," je dejal.

Direktor osebno vidi sinergijo
Združitev je torej spet v fazi premišljevanja. "Radi bi medije pripravili za leto 2014. Mi bomo zelo okleščeni s samim proračunom za leto 2014," je dejal Klasinc in tako impliciral, da so razlogi za selitev in združitev finančni, vendar ni pojasnil, kakšni konkretni učinki se obetajo. "Tukaj bi se naslonil, ker nisem strokovnjak za to, na trende, ki so v svetu, da se mediji združujejo, da je čim večji spekter, ki se potem lahko pokriva. Razmišljamo tudi o še bolj intenzivni selitvi na splet. Predstavljamo si, da lahko naši novinarji iz Tribune, iz RŠ-ja in iz Šouvizije med seboj sodelujejo in da če - bom predstavil mogoče malo bolj tako, nestrokovno - novinar Tribune napiše en članek, je lahko ta predstavljen na RŠ-ju in na Šouviziji," je na vprašanje, ali lahko pojasni, kako bo selitev v iste prostore koristila tem trem medijem, odgovoril Klasinc. "Jaz tukaj osebno vidim, govorim zelo osebno, eno sinergijo. Sinergijo naših medijev," je pojasnjeval.

Vsebinska ureditev medijev?
Klasinc, ki priznava, da ni medijski strokovnjak, a da je bila ideja o selitvi in združitvi njegova, je ob tem zanemaril dejstvo, da imajo ti trije mediji tri različne uredniške politike, pa tudi svoje lastne medijske značilnosti. Ker je predsedstvo ŠOU-a 22. aprila sprejelo tudi sklep, da "rešitev zajema tudi celostno ureditev (vsebinsko in prostorsko) medijev v ŠOU v Ljubljani", se v Tribuni in na RŠ-ju poraja bojazen glede poseganja v njuno avtonomno uredniško politiko.

Glede tega je Klasinc odgovornemu uredniku Radia Študent Bojanu Anđelkoviću dejal: "Lahko pride do določene reorganizacije, do novega programa, ki ga sami začnete z določenim prepletanjem. Veste, težko odgovorim, če ni določene pripravljenosti za to. Ampak, zakaj se firme združujejo, zakaj se določeni oddelki združujejo? Da privarčujejo pri določenih stvareh. In uredniška politika bo morala tudi začeti razmišljati v tej smeri, kako priti s temi sredstvi skozi."

Klasinc: "Mediji bodo morali razmišljati o trgu"
Klasinc, ki zatrjuje, da pri tem ne gre za komercializacijo, pa je dodal: "Enostavno mora vsak medij začeti razmišljati, kako bo začel pridobivati določena sredstva na trgu, kar je zelo težko." Za Tribuno ima tako prav konkreten predlog. Časopisu bi dodali neko prilogo, "ki ni spet, pa ne mislite, da bo to en oglas, ampak ki bi bilo eno določeno glasilo ŠOU-a v Ljubljani, ki bi predstavljala vse svoje programe, dejavnosti in vse ostalo. Tudi tukaj vidimo eno možnost za to prilogo." Klasinc sicer ni pojasnil, na kakšen način bi takšna priloga Tribuni finančno koristila.

Da bodo mediji v okviru ŠOU-a zaradi za 20 odstotkov zmanjšanega proračuna za naslednje leto finančno na udaru, najbrž ni dvoma. "Za Radio Študent gre na leto 200.000, za hostel Celico ne gre praktično nič, za neke stroške. Tu se srečamo z ekonomijo," je bil jasen Klasinc. Zaradi nasprotovanja Tribune in RŠ-ja pa na ŠOU-u zdaj obljubljajo pogovore, kljub temu pa ni jasno, kako bo reagiralo vodstvo, če tudi po pogovorih oba medija ne bosta privolila na selitev in združitev. Jasno je le, da na seji 22. aprila predviden rok za selitev, 15. junij, ni več aktualen.