Hanžek je med drugim dejal, da je sovražni govor odvisen od konteksta moči in težnje po prevladi, mediji, politične stranke, institucije in posamezniki pa svoj družbeni položaj merijo s tem, da najdejo šibkejšega, ki ga s sovražnim govorom takšnega tudi ohranjajo. Žrtve govorne, pisne ali nebesedne sovražnosti so po njegovih besedah predvsem manjšine.

Slovenski varuh človekovih pravic je ob tem naštel nekaj primerov iz domače prakse, največ iz političnega življenja, ter opozoril, da predvsem predstavniki političnega življenja pogosto ne razumejo pomena izgovorjenih besed oziroma učinkov, ki jih te lahko imajo.

Konferenca z naslovom Besede so dejanja, govor jih poganja - diskriminatorni in sovražni govor, poteka v sodelovanju z avstrijskim inštitutom za človekove pravice Ludwig Boltzmann.