Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je potekala okrogla miza katedre za novinarstvo z naslovom Novinarstvo in sovražni govor. V razpravi sta sodelovali tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
Okrogla miza je potekala v treh sklopih. V prvem delu so govorci predstavili problematiko definicije sovražnega govora, v drugem delu so se osredotočili na novinarstvo in sovražni govor, v zadnjem delu pa so se dotaknili še teme jezikoslovja in sovražnega govora.

Erjavčeva: Sovražni govor je mehanizem podrejanja
O definiciji sovražnega govora je profesorica na FDV-ju Karmen Erjavec povedala, da tudi znotraj družboslovja o definiciji sovražnega govora ni popolnega soglasja, vendar pa se strinjajo, da je sovražni govor nek mehanizem podrejanja, "ki ustvarja vzdušje strahu, nadlegovanja in diskriminacije v družbi".
Dodala je še, da je danes nek kritičen premislek, ki temelji na morali in etiki, enostavno odveč. "To pomeni, da so celotni družbeni problemi zreducirani na pravno vprašanje, s tem pa se ostale dele družbe odreši odgovornosti in odziva," je dejala.

V petih letih zgolj trije pravnomočno zaključeni primeri sovražnega govora
Varuhinja človekovih pravic je dejala, da želijo, da bi se na tem področju stvari začele spreminjati. Opozorila je namreč, da se največ na tem področju dogaja v medijih, "tam pa, kjer bi se moralo dogajati, se pa dogaja malo ali nič". Ob tem je pojasnila, da so bili v petih letih pravnomočno zaključeni zgolj trije primeri sovražnega govora po kazenskem zakoniku, kar po njenih besedah kaže na to, da v Sloveniji ni pravne prakse, ki bi jo morali imeti.

Pirc Musarjeva pa je opozorila, da kot informacijska pooblaščenka ni pristojna za sovražni govor, vendar pa je kot državna funkcionarka dolžna, da ovadi tistega, za katerega sumi, da je storil kaznivo dejanje. Zaradi sovražnega govora je do zdaj po njenih besedah ukrepala dvakrat. Ob tem je pojasnila, da ko gre za posameznika, gre za verbalni delikt, "ko pa gre za neko ranljivo skupino, pa pričakujem, da ukrepata tožilstvo in sodstvo".
"Svinjanja po forumih je zelo veliko"
Dotaknila se je tudi nedavne aktualne problematike v javnosti o vprašanju sovražnega govora v primeru Tomaža Majerja in Svetlane Makarovič. Ponovno je poudarila, da je razlika med obema ta, da Makarovičeva ni žalila vernikov kot ogrožene manjšine, ampak Cerkev kot institucijo. Kljub temu pa izjavo Makarovičeve obsoja.

Izpostavila je tudi problematiko forumov. "Odkar imamo internet, je svinjanja po formuh zelo veliko," je kritično pripomnila. Kot glavni problem je ob tem izpostavila dejstvo, da naš sistem ne omogoča identifikacije. Kot rešitev, ki se jo pogosto omenja za rešitev tega problematičnega področja, je omenila možnost, da bi lahko "forumi postali uredniško urejevane vsebine", je sklenila.

Izdana posebna tematska številka revije o sovražnem govoru
Razprava je bila sicer posvečena 50. obletnici fakultete za družbene vede in tudi posebni izdaji tematske številke revije Teorija in praksa z naslovom Novinarstvo in sovražni govor. Glavni urednik revije Anton Grizold je o tematski številki dejal, da so v njej želeli celostno analizirati sovražni govor in ga predstaviti celotni javnosti.