Po navedbah časopisa Dnevnik se je varuhinja človekovih pravic na podlagi prejetih pobud na izjave Svetlane Makarovič, ki jih imajo kritiki za sovražni govor, odzvala že 12. januarja. V izjavi so obsodili vse oblike javno izraženega sovraštva in nestrpnosti, ki so uperjene zoper posameznike ali posamezne skupine zaradi njihovih osebnih okoliščin, o konkretnem primeru pa se niso izrekali.
Med drugim so pojasnili, da varuh ni organ, ki bi presojal, ali so v posameznem primeru podani znaki kaznivega dejanja. Za takšno oceno so pristojni tožilci in sodniki, kazenski pregon pa je le skrajno sredstvo za odziv na pojave sovraštva in nestrpnosti.
Čebašek Travnik: Izjava me je prizadela
Sama varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik pa je za Dnevnik pojasnila, da jo je izjava globoko prizadela. "Zame kot osebo in kot varuhinjo človekovih pravic je nesprejemljivo, da je umetnica svoj talent uporabila na tako grob način, ki prizadeva in rani ljudi," je dejala Čebašek Travnikova, ki ovadbe pristojnim organom ni poslala, saj so to storili že prizadeti posamezniki sami.

Pirc Musar obsoja, a ni v njeni pristojnosti
Ovadbe ni poslala niti informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Pojasnila je, da je ovadbo zaradi suma sovražnega govora vložila le dvakrat, obakrat je za sum kaznivega dejanja izvedela pri preverjanju sumov zlorabe osebnih podatkov. V primeru Makarovičeve pa ne gre za sum zlorabe osebnih podatkov in tega intervjuja ne preučuje. Vseeno ga obsoja.

Gulič: "Treba je sovražiti" ni poziv k linču
Direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš Gulič pa po navedbah Dnevnika poudarja, da prag "sovražnega govora", ki je precej ohlapna kategorija, sam postavlja visoko. Če nekdo reče "Treba je sovražiti", to po njegovem še ne pomeni poziva k linču.

Gulič je dodal: "Ni lepo, kar je pesnica dejala, ampak v resnici se je le hudovala in jezila zaradi dejanj, ki so res sporna, in zaradi prikrivanja teh dejanj. Iz njenih izjav sem razbral predvsem njen oseben odnos do Katoliške cerkve kot institucije." Gulič še poudarja, da je treba poleg odgovornosti intervjuvanke izpostaviti tudi odgovornost medija, ki je intervju objavil.

Sicer pa so v ponedeljek intervju z Makarovičevo obsodili tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, ki pripadajo skupini Evropskih ljudskih strank (ELS/EPP).