Vedno je treba tehtati, katera pravica je močnejša, je v Odmevih povedala pravnica, dekanka mariborske pravne fakultete Vesna Rijavec. V tej situaciji imamo slabo precepljenost, na tehnici pa na eni strani vrednote, kot so javni interes, delovanje družbe, gospodarstva, javnega življenja, in na drugi strani prepoved posega v osebno telesno integriteto; in če oboje postavimo na tehtnico, je treba ugotoviti, da bo ukrep obveznega cepljenja upravičen, če bo sprejet z zakonom, je izjavila. Ukrep obveznega cepljenja tudi ni nov, velja že za številne bolezni, je poudarila.

In če se bo to zgodilo, kaj sploh s pravnoformalnega vidika sploh še preostane nasprotnikom cepljenja? "V takem primeru se strinjam s kolegico Pirc Musar, da je za nasprotnike mogoče uveljavljati samo določene izjeme, ki jih zakon o nalezljivih boleznih že omogoča in so v zakonu urejene. Sicer pa mora splošna dobrobit, javni interes, prevladati nad pravicami posameznika," je dejala. Za primere morebitnih neželenih posledic pa je treba uveljavljati odškodninsko odgovornost.

Strokovnjak za medicinsko etiko Matjaž Zwitter je dejal, da bi bilo obvezno cepljenje za vse, za dva milijona prebivalcev, pretirano. Se pa zavzema za obvezno cepljenje za določene skupine. "To je problematičen ukrep, ga pa je mogoče strokovno upravičiti, kadar lahko zanesljivo sklepamo, da bi necepljenost teh ljudi ogrozila druge ljudi." S tega vidika se mu zdi obvezno cepljenje upravičeno, obenem pa se čudi, da sta iz obveznega cepljenja izvzeti dve skupini: zaposleni v šolstvu in zdravstvu. Prav ti bi morali biti prvi cepljeni, je zatrdil, saj delajo z zelo ranljivimi ljudmi. "Ta izjema je s strokovnega vidika popolnoma nesprejemljiva in zelo se čudim, da so jo sprejeli. Po mojem prepričanju samo iz strahu pred močnimi sindikati zdravstva in šolstva. Tu pa stvar pade. Če koga, bi morali obvezno cepiti vse, ki so zaposleni v zdravstvu in šolstvu."

Dodal je, da nam v tej epidemiji manjka predvsem odkrit pogovor. "Boj proti epidemiji ni naloga notranjega ministra, ampak naloga zdravstva in strokovnjakov," je še dejal.

Trije pravniki: Odločitev o tem naj bo najprej strokovna

Odvetniki Dino Bauk, Tina Drolec Sladojević in Nataša Pirc Musar so se predtem v okviru okrogle mize na pravni fakulteti pod naslovom Obveznost cepljenja ali pravica spraševali, ali je znotraj obstoječega zakonodajnega sistema mogoče uvesti obvezno cepljenje.

Razprave se je udeležil tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je pojasnil, da sam zagovarja uvedbo obveznega cepljenja. Opomnil je, da sam pred nobenim cepljenjem nikoli ni razmišljal, ali podpira vsakokratno vlado ali ne, in enako svetuje tudi drugim.

"Pravica do necepljenja ne obstaja"

Po mnenju Pirc Musar pravica do necepljenja ne obstaja. Je pa država po njenih besedah najprej dolžna naložiti stroki, da presodi, ali je nastopil čas, ko je obvezno cepljenje mogoče predpisati. Pirc Musar je dodala, da se je z vidika načela sorazmernosti treba odločiti, ali obvezno cepljenje uvesti za vse ali le za določene skupine.

Opozorila je tudi, da bi morala vlada pred uvedbo obveznega cepljenja opraviti temeljito analizo in ugotoviti, ali bi bilo mogoče enak učinek, kot ga zagotavlja cepljenje, doseči z milejšimi ukrepi.

Enako bi morala po njenem mnenju storiti pred uvedbo obveznega pogoja preboleli in cepljeni (PC) v državni upravi, ki ga Pirc Musar interpretira kot uvedbo obveznega cepljenja za tamkajšnje zaposlene. "Ampak teh analiz preprosto ni," je dejala.

Kot napačno je Pirc Musar zato označila odločitev vlade, ki "se je bolj kot delodajalec odločila, da je treba zaradi zgleda precepiti državne uslužbence". Po njenem mnenju bi bilo z vidika vzdržnosti zdravstvenega sistema obvezno cepljenje bolj smiselno uvesti za zaposlene v zdravstvenih institucijah in v domovih za starejše.

Bauk: Država mora preprečevati epidemije

Po mnenju Bauka je cepljenje postalo točka delitve družbe, ki je zelo čustvena in politična. Kot je povedal, ustava državi nalaga, da zagotavlja zdravo življenjsko okolje. Po zakonu o nalezljivih boleznih pa je državi naložena še obveznost, da preprečuje epidemije nalezljivih boleznih (ZNB), je povedal Bauk.

Dodal je, da po ZNB-ju država lahko med obvezna uvrsti cepljenje proti covidu-19, a bi pred tem ministrstvo za zdravje tovrstna cepiva moralo na predlog NIJZ-ja uvrstiti na seznam cepljenja. Tudi po njegovem mnenju tega razmisleka ni bilo. "Manjka prevzem odgovornosti države, če država označuje cepivo kot rešitev iz epidemije," je povedal Bauk.

Drolec Sladojević: Po ZNB-ju lahko vlada uvede obvezno cepljenje

Drolec Sladojević je pojasnila, da osebe ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen ko to predvideva ZNB. Po njem se lahko vlada odloči, da bo v primeru nevarnosti novih nalezljivih bolezni uvedla obvezno cepljenje.

Bauk je opozoril še, da je ZNB nastal v času, ko so ljudje na cepljenje gledali kot dobrino, ne pa poseg v človeško telo. Po drugi strani pa obstoječi ZNB ni predvideval, da bi epidemijo reševali s prostovoljnim cepljenjem. Po ZNB-ju je uvedba obveznega cepljenja v pristojnosti zdravstvenega ministra, je pojasnil Bauk in dodal, da v Sloveniji "veljavnih zakonov ne jemljemo čisto zares".

Pirc Musar je opozorila tudi na težavo "lahkotnosti vladanja z odloki", ki da traja od začetka epidemije v prvem valu okužb s koronavirusom.

Po njenem mnenju je "vladanje z odloki, ob tem, da so nekateri neustavni", del razlogov, da se ljudje ne odločajo za cepljenje. "Spoštovanje vlade do pravne države pridobi spoštovanje ljudi, ki moramo ubogati," je pojasnila Pirc Musar.

"Ni udobno, ni lahkotno," se je na očitke Pirc Musar odzval koordinator za logistični del cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin, ki je bil med občinstvom. Dodal je, da stroka zgolj sprejema priporočila, politične odgovornosti pa nikoli ne prevzame, temveč jo prevzame vlada.

Kacin je med iskanjem razlogov za tak delež cepljenih v Sloveniji, kot ga imamo, spomnil na že tako nizko precepljenost s cepivi proti gripi v zadnjih letih. Zato je po njegovem mnenju doseg 50-odstotne precepljenosti za Slovenijo uspeh.