V predstavitvi knjige je Zavirškova, ki je z Ano M. Sobočan soavtorica knjige, pojasnila, da so v analizi, na kateri temelji knjiga, predpostavili, da je subjekt ustvarjen s pomočjo diskurzov o različnih družinah in da hkrati sam ustvarja diskurze o družinah. Raziskovalna perspektiva tako od analiziranja razlike prehaja k analizi norm.

Pojasnjujejo, da iz takšne perspektive lahko različni koncepti in prakse nekonvencionalnih, torej neheteronormativnih razmerij, ki jih po besedah Zavirškove ponazarjajo mavrične družine, "starši in otroci, pomenijo možnost za destabilizacijo konstrukcije heteroseksualne matrice."

Vpliv zakonodaje na odnos do drugačnih
Namen raziskave, ki so jo izvedli na Švedskem, v Nemčiji in Sloveniji je bil po besedah Zavirškove med drugim tudi ugotoviti, kako vpliva zakonodaja na sprejemanje in dojemanje mavričnih družin. In glede na izsledke je zakonodaja bistvena je zatrdila.

Pojasnila je, da nasprotniki mavričnih družin pogosto kot argument navajajo, da bodo otroci iz istospolnih skupnosti v šolah diskriminirani, kar njihovi nasprotniki zavračajo in opozarjajo, da je vzrok za kakršno koli nasilje lahko tudi socialni status, etničnost in drugo.

Dodala je, da se med raziskavo v Sloveniji niso srečali s fizičnim nasiljem, so pa opazili različne vrste "subtilnega homofobnega nasilja." Izpostavila je zmerjanje, pretirano spraševanje, pogosto pa so otroci in mladi iz mavričnih družin prisiljeni v vlogo žrtve, kar je samo po sebi diskriminacija, ki se sicer kaže kot razumevajoča drža drugega, v resnici pa gre za skrito obliko homofobije je pojasnila Zavirškova.

Tri države, trije odzivi na raziskavo
Zavirškova je povedala, da so razlike, ki so po mnenju pripravljavcev raziskave tudi zakonodajne narave prišle na dan že med samo raziskavo, pri pripravljenosti za sodelovanje.

Poudarila je, da so bili švedski starši in otroci, ki so jih intervjuvali, takoj pripravljeni sodelovati, saj v večini menijo, da dejansko ljudi ne briga, kako živijo, in se ne počutijo kakor koli drugačne ali ogrožene.

Pri Nemcih je avtorica opazila določeno mero previdnosti, predvsem ko je šlo za vpise otrok iz mavričnih družin v vrtce in šole, saj naj bi se njihovi starši pozanimali, kakšen odnos imajo do takih družin in podobno.

Pri Slovencih, ki so bili zajeti v raziskavo, pa je bilo čutiti strah, ki se po avtoričinih besedah izraža v prikrivanju in molku, saj o svojih istospolnih zvezah ne govorijo niti z otroki.

"Pionirsko delo"
Knjiga, ki jo je napisala skupaj z Ano M. Sobočan, je po mnenju recenzentov Jelke Zorn in Romana Kuharja pionirsko delo, ki mavričnih družin ne idealizira, vendar razlik ne jemlje kot deficit. Prav tako predstavlja praktično vrednost, saj se knjiga lahko uporablja kot priročnik in učbenik, kako ravnati pri stikih z otroki in mladostnikih, ki prihajajo iz istospolnih skupnosti.