Spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Slovenije bo stal na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pahor je dejal, da en spomenik ne more popraviti tega, kar se je zgodilo v času hude tragedije vsega človeštva med drugo svetovno vojno, zato je to opomnik. "Te rane, krivice in ta opomin moramo na neki način odpraviti in ustvariti sožitje s stvarnimi dejanji, ki odpravljajo krivice in dajejo vero vsem, ne glede na njihova prepričanja o polpretekli zgodovini, da je mogoče živeti skupaj v tolerantni in odprti družbi," je poudaril.

Predsednik ocenjevalne komisije za izbor projektne rešitve Aleksander Ostan je glede umestitve spomenika dejal, da bo ta stal na stičišču dveh ključnih osi glavnega mesta. Prva poteka od parlamenta do mestne hiše in na simbolni in fizični ravni povezuje državo in lokalno skupnost, druga, kulturno-univerzitetna, pa poteka po Vegovi ulici mimo sedeža ljubljanske univerze do obeliska na Trgu francoske revolucije. Spomenik bo zgolj simbol, zato njegova postavitev ne sme ustaviti procesov raziskovanja in obeleževanja grobišč, meni Ostan.

Arhitekt Rok Žnidaršič je dejal, da spomenik razumejo kot posvečen prostor pietete, ne kot objekt. Lokacija na Kongresnem trgu je po njegovem mnenju zelo močna, v osrčju glavnega mesta, in predstavlja nov prostor, namenjen novemu začetku.

Povezana stebra kot prikaz enotnosti
Prvonagrajena rešitev, katere avtorji so Žnidaršič, Mojca Gabrič, Samo Mlakar in Žiga Ravnikar, vsebuje dva, v temelju povezana stebra, ki naj bi prikazovala enotnost v dvojnosti. Stebra sta med seboj razmaknjena po dolžini in globini, da določita osrednji prostor spomenika, kamor se polagajo venci.

Državni vrh stoji za spomenikom
Predstavitve v predsedniški palači so se udeležili tudi premier Miro Cerar, več ministrov in predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Postavitev spomenika sicer podpira tudi predsednik DZ-ja Milan Brglez.