Namen akcije, ki jo že peto leto zapored organizira Zavod Varna pot, je spomniti, da žrtve niso le številke, ampak ljudje z imeni in priimki ter družinami, ki jih tragične in pogosto preprečljive nesreče včasih tudi usodno zaznamujejo. Samo letos je do konca oktobra na slovenskih cestah umrlo 120 ljudi (leto prej 117), huje se je poškodovalo 790 ljudi, lažje pa 7.373 ljudi, kažejo podatki policije.

Svet: vsak dan 3.560 mrtvih
Na cestah po svetu vsako leto umre okoli 1,3 milijona ljudi, kar pomeni 3.560 udeležencev na dan. Poškoduje se okoli 50 milijonov ljudi, od katerih jih pet milijonov ostane trajno invalidnih. Evropa je leta 2009 naštela 35 tisoč žrtev prometnih nesreč in 1,7 milijona poškodovanih. Nastalo je za 200 milijard evrov škode.

Trpljenje tistih, ki ostanejo
Žrtve prometnih nesreč niso samo nedolžni umrli in poškodovani, ampak na neki način tudi tisti, ki ostanejo za njimi, njihove družine in prijatelji. Po mnenju strokovnjakov se v obdobju po nesreči pokaže pomanjkljivost slovenske zakonodaje, ki svojcev ne obravnava kot oškodovancev, trpljenje pa se podaljšuje tudi zaradi sodnih postopkov proti povzročiteljem, saj trajajo predolgo.

Število prometnih nesreč se kljub preventivi ne zmanjšuje
Število prometnih nesreč se kljub vsem preventivnim dejavnostim po svetu ne zmanjšuje, ampak se povečuje, je pred začetkom akcije na tiskovni konferenci opozoril zdravnik Marijan Ivanuša. Leta 2009 je tako na cestah po svetu umrlo 1.200.000 ljudi, dve leti pozneje pa že 1.300.000. "Do leta 2030 naj bi bile prometne nesreče peti najpogostejši razlog za umrljivost," je dejal Ivanuša.

V napačni smeri z veliko hitrostjo po avtocesti
Vzrok za nekatere najhujše prometne nesreče, ki so v zadnjem času vzele nedolžna življenja, je tudi vožnja po napačni strani avtoceste. Po podatkih, ki so jih MMC-ju posredovali s policije, takšno dejanje spada med tri najpogostejše vzroke za nesreče s smrtnim izidom. Policija je samo letos do oktobra obravnavala 56 kršitev vožnje v napačno smer po cesti z dvema ali več označenimi pasovi.

Vožnja v napačni smeri je po ugotovitvah policije večinoma posledica objestnosti (namerna vožnja v napačno smer, stave in neupoštevanje prometne signalizacije), vožnje pod vplivom alkohola ali mamil ali slabših psihofizičnih sposobnosti voznikov, zlasti starejših občanov, ki niso vajeni vožnje po avtocestah ter nehote zapeljejo v nasprotno smer. Kazen za tak prekršek je 300 evrov in pet kazenskih točk. V letu 2009 je bilo takšnih voženj 82, lani pa 47. Leta 2009 je zaradi vožnje v nasprotni smeri v štirih nesrečah umrlo osem ljudi.

Prižgite svečko in se zamislite
Čeprav Slovenija glede na gospodarski razvoj spada med razvite države, pa jo prometna varnost na slovenskih cestah uvršča med manj razvite, saj nam števila nesreč nikakor ne uspe zmanjšati, so zapisali v Zavodu Varna pot. Javnost zato vabijo, da se s prižgano svečko ali kako drugače spomni žrtev prometnih nesreč.

Svečke v spomin na žrtve prometnih nesreč so proti večeru zagorele v številnih krajih po Sloveniji. Aleš Zalar, ki opravlja naloge notranjega ministra, je v spremstvu policistov svečko prižgal na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Policija tesno vpeta v tragične dogodke
Vodja sektorja prometne policije Generalne policijske uprave Ivan Kapun je ob tem povedal, da so policisti zelo tesno vpeti v te tragične dogodke, saj so med prvimi poklicani na kraj dogodka. "Soočenje s hudimi telesnimi poškodbami ali celo s smrtjo, obravnavanje takšnega dogodka in sporočanje svojcem, da so izgubili svoje najdražje, tudi za policiste, predstavlja velik stres. Zato smo še posebej zadovoljni, da v tej zgodbi ne ostajamo sami," je dejal Kapun.

Policija si prizadeva, da bi bilo prometnih nesreč manj oziroma da jih sploh ne bi bilo. "Vendar pa je za dolgoročno in trajno varnost na slovenskih cestah ključnega pomena predvsem zavedanje vseh udeležencev v prometu, da smo za varnost najprej odgovorni sami," je še dejal Kapun.