Po mnenju pravnika Mira Cerarja sta se predsednik republike in vlada znašla v na nek način neustavnem položaju, saj v primeru, da predsednik izjavi, da svojih (že prevzetih) obveznosti, ki jih ima v okviru reprezentativne funkcije, ne more več uresničevati, potem to ni več v skladu z ustavo. Če se vlada in predsednik ne bosta kmalu dogovorila o prihodnjem delovanju, bo ključno postalo vprašanje odgovornosti za nastalo situacijo, še opozarja Cerar.

Državni zbor bi moral v tem primeru ugotoviti ali je za to odgovoren predsednik, ki ne opravlja obveznosti v zadostni meri, ali vlada, ki mu to onemogoča z nezadostnim financiranjem. Če ugotovi, da je prišlo do kršitev, je državni zbor tisti, ki sproži ustrezne postopke proti članom vlade ali predsedniku ali proti obema.

Postopek ustavne obtožbe
Postopek lahko sproži najmanj 30 poslancev, državni zbor pa mora z absolutno večino (večino vseh poslancev) odločiti o tem ali predsednika ali člana vlada obtoži pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče nato ugotovi utemeljenost obtožbe in obtoženega oprosti ali odloči o odvzemu funkcije s čimer se mora strinjati dve tretjini ustavnih sodnikov. Ustavno sodišče lahko od dneva, ko prejme sklep državnega zbora, odloči, da predsednik ali član vlade začasno preneha opravljati svojo funkcijo.

Nezaupnica vladi
Državni zbor lahko nezaupnico vladi izreče le z izvolitvijo novega predsednika vlade na predlog najmanj 10 poslancev, potrditi pa ga mora z večino glasov vseh poslancev. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen.

Interpelacija
Interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra v državnem zboru lahko sproži najmanj 10 poslancev. Če po razpravi večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, državni zbor vlado ali ministra razreši.

Predsednikove pristojnosti
Ustava republike Slovenije določa, da predsednik republike razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom, postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, izdaja listine o ratifikaciji, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja in častne naslove, opravlja druge zadeve, določene s to ustavo in na zahtevo državnega zbora izreče mnenje o posameznem vprašanju.