Letos mineva 80 let od uboja štirih bazoviških junakov, ki veljajo za prve žrtve fašizma v Evropi. Ferdo Bidovec, Franc Marušič, Alojz Valenčič in Zvonimir Miloš so svoj boj proti raznarodovanju, po obsodbi na prvem tržaškem procesu, plačali z življenjem. V spomin na rodoljube so se na tržaškem že cel pretekli teden vrstile številne prireditve, danes pa je na bazoviški gmajni potekala osrednja slovesnost. Kot je za TV Slovenija poročala Špela Lenardič, se je letos zbralo precej več ljudi kot zadnja leta.

Predsednik vlade Borut Pahor je na slovesnosti poudaril, da so "morali ljudje, ki so imeli pogum, vizijo svobodnega sveta, izgubiti tisto, kar je najdražje, življenje, da lahko zdajšnje generacije Slovencev, Hrvatov in Italijanov živimo svobodno življenje s polnimi pljuči". Ljudje, kot so bazoviški junaki, so po Pahorjevih besedah dali "v naše roke odgovornost, da danes za ta in naslednja pokolenja poskrbimo za to, da se nekatere temne sence prejšnjega stoletja ne bi nikoli več povrnile".

Med sporočili dvajsetega stoletja omenil tudi to, "da je zelo pomembno, kateri ideali nas navdihujejo in katerim idealom se predajamo, da nas navdihujejo." "Ali so to ideali filozofij in ideologij o večvrednosti nekega človeka, rase, vere in političnega prepričanja ali pa misel in vera, da smo vsi enaki, čeprav smo si različni," je še dejal premier.

Tudi Maria Teresa Bassa Poropat, predsednica pokrajine Trst, je opozorila, da dogodki ne smejo utoniti v pozabo: "Ne smemo pozabiti na to, kar se je zgodilo, na prihodnost pa moramo gledati v luči integracije in sodelovanja. Menim, da je to najbolje, kar lahko storimo, tudi za nove generacije."

Kazen za napad na uredništvo fašističnega časopisa
Bazoviški junaki so bili sicer usmrčeni 6. septembra 1930 na gmajni v bližini vasi Bazovica pri Trstu. Italijanske fašistične oblasti so jih dale ustreliti zaradi izvedbe bombnega napada na uredništvo tržaškega fašističnega časopisa Il Popolo di Trieste, v katerem je bil ubit eden izmed urednikov.

Slovenci Bidovec, Marušič in Valenčič ter Hrvat Miloš so bili člani ilegalne primorske protifašistične in narodnoobrambne organizacije Tigr oziroma njene veje Borba. Ustanovljeni sta bili leta 1927, da bi se uprli raznarodovalni politiki italijanskega fašističnega režima, ki je bila uperjena proti primorskim Slovencem in istrskim Hrvatom, katerih ozemlja so na podlagi Rapalske pogodbe iz leta 1920 pripadla Italiji.