so zdaj ugotovili še, da je Smučarska zveza Slovenije evropska sredstva za gradnjo dodeljevala mimo pravil.

Podatki tako kažejo, da zveza gradbenemu podjetju SGP Tehnik posla, vrednega 6,3 milijona evrov, ni dodelila v skladu s pravili, poleg tega pa mu je nato prek aneksov neupravičeno plačala še dodatnega 1,5 milijona evrov. Zaradi tega zvezi grozi odvzem 6,3, milijona evrov, ki jih je pridobila iz evropskih sredstev.

Pred lanskimi zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju je SZS-ju po besedah direktorja zveze v odstopu Jurija Žureja grozil stečaj. Obenem je septembra lani v javnost prišla novica, da ji je Evropska komisija zaradi neizvedene presoje vplivov na okolje zagrozila z odvzemom že porabljenih 6,5 milijona evrov sredstev za gradnjo biatlonskega centra na Pokljuki. To bi po poročanju TV Slovenija sicer lahko preprečili z naknadno presojo vplivov. A nove informacije kažejo, da se SZS odvzemu najmanj 635.000 evrov evropskih sredstev za gradnjo centra na Pokljuki ne bo mogla izogniti.

Kršitve evropske in domače zakonodaje
Za najverjetnejši odvzem sredstev zvezi, ki skrbi za razvoj športov na smučeh ter sofinancira delovanje društev in športnih objektov, sta krivi dve kršitvi domače in evropske zakonodaje. Prva je po ugotovitvah revizorjev urada za nadzor proračuna sklepanje aneksov mimo javnih razpisov k pogodbi o gradnji biatlonskega centra, ki so celotno naložbo podražili za okoli 1,5 milijona evrov. Druga pa je omejevanje konkurence pri javnem naročilu za gradnjo centra, na katerega so opozorili revizorji Evropske komisije.

Odvzem sredstev bi še poglobil finančno podhranjenost SZS-ja. Po poročanju Dela bodo morali namreč tudi letos reprezentanti v alpskih disciplinah del stroškov svojega treninga poravnati iz lastnega žepa, kar vzbuja nezadovoljstvo med tekmovalci. Pri SZS-ju so se zavili v molk. Na naša vprašanja o kršitvah in njihovih posledicah za zvezo nočejo odgovarjati.

Neveljavni pogoji in sporni aneksi
Aprila 2008 je torej Smučarska zveza Slovenije na razpisu takratnega ministrstva za šolstvo in šport pridobila 6,5 milijona evropskih in slovenskih proračunskih sredstev za gradnjo sodobnega biatlonskega centra na Pokljuki. "Danes je športni praznik za smučarje tekače in biatlonce. [...] Vesel sem, da je ekipa, ki je sodelovala, opravila zelo dobro delo. Že zdaj se lahko veselimo organizacijskih in tekmovalnih uspehov na tem prizorišču," je ob odprtju oktobra 2009 zatrjeval slavnostni govornik, takratni minister Igor Lukšič.

A kot kaže ekipa le ni opravila tako zelo dobrega dela. Oktobra 2011 je SZS namreč dobil dvojni udarec. Za prvega je na začetku meseca poskrbela Evropska komisija. Za drugega pa konec meseca revizorji Urada za nadzor proračuna (UNP), ki pri nas revidira porabo evropskih sredstev. Zaradi ugotovitev Evropske komisije zdaj država po podatkih finančnega ministrstva od SZS-ja terja vračilo slabih 432 tisoč evrov javnih sredstev, na podlagi revizije UNP-ja pa še dodatnih 204 tisoč evrov sredstev.

Kaj je šlo narobe?
Dokument Evropske komisije, ki smo ga od ministrstva za izobraževanje dobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja, razkriva najmanj slabo voden postopek javnega naročanja. SZS je javno naročilo za gradnjo biatlonskega centra Pokljuka objavil 16. maja 2008 in kot merila za dodelitev posla določil najnižjo ponujeno ceno in število referenc ponudnikov. Vsako merilo je bilo vredno polovico točk.

Vendar pa zakonodaja obseg referenc kot merilo za dodelitev naročila prepoveduje. Zato je 19. maja SZS spremenil besedilo javnega razpisa in kot edino merilo določil najnižjo ceno.

In tu se je zgodila ključna napaka. SZS spremenjenega razpisa ni objavil v Uradnem listu Evropske unije, čeprav bi ga zaradi višine posla moral.

Kot je razvidno iz pridobljenih dokumentov je Evropska komisija od SZS-ja za kazen najprej zahtevala vračilo 1,08 milijona evrov. Ker spremenjeni razpis ni bil objavljen v Uradnem listu EU-ja, so bila evropska podjetja v potegovanju za posel v slabšem položaju od slovenskih. To pa je huda kršitev evropskih pravil, je opozorila komisija.

Slovenija je nato stopila v bran SZS-ju in Evropski komisiji zagotavljala, da napaka zveze ni imela hudih posledic. Na spremenjeni razpis se je prijavilo osem domačih in dve tuji gradbeni podjetji, zato omejevanja konkurence ni bilo, so zagotavljali.

Toda Evropska komisija je zavzela drugačno stališče, in sicer, ker so bili pogoji prvotnega razpisa nezakoniti, je mogoče, da se tuja podjetja zaradi nezakonitosti pogojev nanj niso prijavila. Ker nato s spremembo razpisa zaradi umanjkanja objave v Uradnem listu EU-ja niso bila seznanjena, se niso mogla prijaviti na zakoniti razpis. Posel je, kot rečeno, na koncu dobil SGP Tehnik.

Kazen je ostala, a jo je Slovenija z ugovarjanjem komisiji uspela zbiti z omenjenih 1,35 milijona evrov na 432.000 evrov.

Nepravilnosti med gradnjo centra – štirje dodatni aneksi k pogodbi
Nepravilnosti pa SZS ni zakrivil le ob oddaji javnega naročila, temveč tudi med gradnjo biatlonskega centra na Pokljuki. To razkriva revizija UNP-ja, ki smo jo prav tako dobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja.

Po oddanem poslu za gradnjo centra je SZS mimo javnega razpisa z gradbenim podjetjem SGP Tehnik sklenil še štiri anekse k pogodbi, ki so naložbo podražili za skupaj 1,5 milijona evrov. Od teh je bil dober milijon evrov plačan iz javnih sredstev. Sklepanje dodatnih aneksov po oddaji javnega naročila zakonodaja, razen v izjemnih primerih (na primer naravna nesreča), prepoveduje. Podjetje mora namreč dela opraviti za takšno ceno, kot jo je ponudilo na javnem razpisu. Zaradi neupravičenih aneksov je UNP smučarski zvezi kot kazen naložil vračilo 205 tisoč evrov.

Finančne težave in vprašanja brez odgovorov
Zaradi ugotovljenih nepravilnosti smo se z našimi vprašanji obrnili tudi na SZS. Zanimalo nas je, zakaj so z gradbenim podjetjem SGP Tehnik sklepali anekse, ki so podražili naložbo, ali je kdo pri SZS-ju odgovarjal za ugotovljene nepravilnosti in kako bi SZS pokril izgubo sredstev v svojem proračunu. "Kot smo v preteklih mesecih že večkrat javno izjavili, zadeve ne bomo komentirali, saj vsi postopki še tečejo," se je glasil odgovor Tomija Trbovca, tiskovnega predstavnika SZS-ja.

Z vprašanjem, v kateri fazi so postopki vračila sredstev, smo se obrnili tudi na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Iz knjige dolžnikov finančnega ministrstva je namreč kot rok za vračilo sredstev določen 30. junij 2014. "SZS bo moral vrniti neupravičeno izplačana sredstva, ki so bila odkrita v okviru izvedenih revizij, vendar znesek še ni dokončen, ker ministrstvo še ni dobilo dokončne potrditve višine vračila od Evropske komisije," se je glasil odgovor ministrstva.

Zahtevano vračilo javnih sredstev bi najverjetneje še otežilo delovanje SZS-ja, saj morajo reprezentanti v alpskih disciplinah tudi letos del treningov financirati iz lastnega žepa. "Prvi znesek, ki so ga zahtevali, je bil 5.000 evrov, nato so ga znižali na 2.000 evrov za reprezentante A in 3.500 evrov za tiste s statusom B. S samoprispevkom se ne strinjam. V minuli sezoni sem prispeval približno 5.000 evrov. V pogodbi je bil znesek 3.500 evrov, a so se nabrali še obrobni stroški, kot so prevozi na sestanke, tekme nižje ravni, stroški za opremo ... Letos se morda številka 2.000 evrov ne zdi visoka, a na koncu bo stroškov več. Že dve leti nimam osebnega sponzorja, nikjer nisem zaposlen, nimam prihodkov," je tako avgusta letos za Delo povedal A-reprezentant Klemen Kosi. Vodstvo alpskih reprezentanc pri SZS-ju pa je v zadnjem letnem poročilu zveze razmere označilo za "nemogoče."

Lani je SZS za delovanje zbral 9,62 milijona evrov, porabil pa 9,85 milijona evrov. Vračilo 635 tisoč evrov bi za zvezo tako pomenilo kar slabih 7 odstotkov letnega proračuna. V času, ko so se zgodile nepravilnosti, je bil predsednik SZS-ja Stanislav Valant, direktor pa Jaroslav Kalan.

Anže Voh Boštic, podcrto.si

Članek objavljamo v sodelovanju s spletnim medijem za preiskovalno novinarstvo podcrto.si.