Predlog novele zakona o kazenskem postopku po navedbah ministrice za pravosodje Andreje Katič uresničuje predvsem odločbo ustavnega sodišča iz julija lani. Sodišče je takrat odločilo, da so nekatere določbe zakona o pridobivanju prometnih in bančnih podatkov posameznika neskladne z ustavo zaradi pretiranega posega v zasebnost.

Poleg tega je sodišče določilo, da morajo pristojni zožiti katalog kaznivih dejanj za pridobivanje teh podatkov. Ministrstvo je z noveliranim zakonom ljudem, ki so zadržani zaradi pričanja, zagotovilo tudi pravice pridržanih oseb, kar med drugim vključuje pravico do medicinske pomoči ter pravico do prehrane, dostopa do pitne vode in sanitarij, gibanja ter počitka.

Poslanci so sprejeli dopolnilo Svobode, SD-ja in Levice, kjer so po navedbah Andreje Katič predlagali, "da se ohrani enak dokazni standard za pridobitev bančnih in podobnih finančnih podatkov posameznika in drugih pravnih subjektov".

Poslanci pa niso sprejeli dopolnila SDS-a, s katerim bi se nekatere določbe, denimo o pridobivanju prometnih podatkov, začele uporabljati šele avgusta prihodnje leto. Če bi poslanci to dopolnilo sprejeli, bi v stranki SDS predlog podprli, je pred glasovanjem o dopolnilu dejal poslanec SDS-a Andrej Hoivik. Menijo namreč, da bo novelirani zakon preprečil možnost vsakršnih preiskovalnih postopkov, povezanih z gradnjo kanala C0.

Prav tako DZ ni sprejel dopolnila SDS-a, da bi vlada v enem letu od uveljavitve zakona poročala DZ-ju o boju proti korupciji.

V SD-ju so v predstavitvi stališč poslanskih skupin sicer ocenili, da je novela več kot potrebna. Levica meni, da novela ohranja načela pravne države. Svoboda je poudarjala, da je treba odločbo ustavnega sodišča uresničiti. V NSi-ju pa so se med drugim vprašali, ali so dokazni standardi pri preiskovalnih ukrepih previsoki.

Sprejet nov zakon o Kobilarni Lipica

Poslanci so na seji soglasno sprejeli tudi novi zakon o Kobilarni Lipica. Za je glasovalo 75 poslancev. Poslanske skupine so poudarile prepričanje, da se z novim zakonom vzpostavljajo boljši pogoji za razvoj Kobilarne Lipica in turistične dejavnosti v regiji.

Predlog novega zakona predvideva, da bo družba Holding Kobilarna Lipica z uveljavitvijo zakona nadaljevala delo kot družba Kobilarna Lipica, v roku šestih mesecev pa ji bo pripojeno zdajšnje podjetje Kobilarna Lipica, ki je do zdaj skrbelo za izvajanje javne službe.

Po novem namreč ne bo šlo več za sistem s koncesijo za izvajanje javne službe skrbi za dediščino na območju Lipice, ampak bo nova družba zadolžena za uresničevanje javnega interesa, torej za skrb in gospodarjenje s kulturnimi ter naravnimi vrednotami (npr. čredo konj in njihovo vzrejo, posestvom in stavbami, intelektualno lastnino ter klasično jahalno šolo), te pa bo tudi tržila za turistične namene.

Družba bo zasnovana nepridobitno. Ker bo tržne prihodke ustvarjala s premoženjem države, bo morala državi letno plačevati nadomestilo v vrednosti vsaj treh odstotkov tržnih prihodkov.

Zakon prinaša predvsem nov model upravljanja, ki še vedno deli samo dejavnost na skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami, kar financira državni proračun, ter trženje kulturnih in naravnih vrednot, kar pa bo Kobilarna Lipica opravljala v svojem imenu in za svoj račun, navaja ministrstvo.

Skupščina nove enotne družbe bo vlada, podjetje pa bo imelo tričlansko upravo, v kateri bosta poleg generalnega direktorja še direktorja za konjerejo in konjeništvo ter za turizem. Nadzorni svet bo imel šest članov, od katerih bodo trije predstavniki ustanovitelja, eden Občine Sežana in dva iz vrst zaposlenih. Predviden je še petčlanski strokovni svet kot strokovna podpora vodstvu.

Zakonski predlog predvideva stroge pogoje za nadzornike in člane uprave ter v upravljanje vpeljuje najvišja načela korporativnega upravljanja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Nadzornike bo na podlagi javnega razpisa akreditiral Slovenski državni holding (SDH), ki bo četrtletno preverjal tudi poslovanje kobilarne in o njem poročal vladi.

Potrjena novela o gimnazijah

Poslanci so z 49 glasovi za, enim proti in 25 vzdržanimi potrdili novelo zakona o gimnazijah.

Trenutno se za dijake, ki niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji, če nimajo potrdila o znanju slovenščine A2, organizira obvezni intenzivni tečaj slovenščine, po novem pa bo ta tečaj organiziran tudi za dijake, ki so se v Sloveniji prvič vključili v 9. razred osnovne šole.

Spremembe se nanašajo tudi na uskladitve s spremembo zakona o osnovni šoli glede obveznosti opravljanja nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v 3., 6. in 9. razredu in uveljavitev možnosti, da se rezultati NPZ-ja iz matematike in slovenskega jezika v devetem razredu štejejo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa na gimnazijo.

Vsaka šola bo morala ustanoviti komisijo za kakovost, ki jo sestavljajo ravnatelj in strokovni delavci, ki bo morala spremljati kazalnike kakovosti na šoli in predlagati spremembe procesa v primeru neizpolnjevanja zadanih ciljev. Pritožbena komisija se bo preimenovala v komisijo za varstvo pravic, vsebina njenega dela pa se pri tem ne bo spremenila.

Zavrnjena NSi-jeva novela kazenskega zakonika

Poslanci so s 26 glasovi za in 45 proti odločili, da predlog sprememb kazenskega zakonika NSi-ja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

V NSi-ju so predlagali, da se v kazenski zakonik dopiše, da zastaralni rok kazenskega pregona preneha teči, ko se začne glavna obravnava na sodišču. Hkrati so predlagali, da se v primeru kazenskega pregona ukine zastaralni rok za novo sojenje po razveljavljeni pravnomočni obsodbi.

DZ sprejel novelo zakona o glasbenih šolah

DZ je s 75 glasovi za in nobenim proti sprejel predlog novele zakona o glasbenih šolah, ki usklajuje poimenovanja za izobraževalne programe, ureja postopke izobraževanja na daljavo, posodablja zbiranje in varstvo podatkov staršev in otrok ter določa nove predmete, ki se lahko poučujejo v osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju.

DZ sprejel novelo zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju

DZ je z 49 glasovi za in enim proti sprejel predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki med drugim uvaja tečaj slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenski jezik, prinaša merila za izbiro ob omejitvi vpisa in ureja prehrano za dijake v času opravljanja obvezne delovne prakse.

Predlog interventnega zakona za več kadrov v dolgotrajni oskrbi

Poslanci so brez glasu proti sklenili, da je predlog zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe primeren za nadaljnjo obravnavo. Od navzočih 74 poslancev jih je tak sklep podprlo 53, v SDS-u in poslanca narodnosti pa so bili vzdržani.