Novost je tako, da bo zalezovanje postalo kaznivo dejanje. Do zdaj namreč proti zalezovanju še ni bilo ustreznega pravnega sredstva za pregon - čeprav gre za dokaj občutljivo temo, ne samo v družinskih razmerjih ali nekdanjih družinskih razmerjih, temveč tudi širše, pojasnjuje pristojni minister Goran Klemenčič.

Ob grožnjah bo ukrepala že policija sama
Ko gre za grožnje, bo, predlaga ministrstvo, ukinjen pregon na zasebno tožbo in namesto tega znova uveden pregon na predlog, kar pomeni, da bosta za pregon storilca spet pristojna policija in tožilstvo, ne več žrtev. Gre namreč za ranljive ljudi, kazniva dejanja se pogosto dogajajo v družinskem okolju, kjer so ljudje povezani, pravi Klemenčič.

Novela predvideva tudi razširjeno prepoved približevanja ali komuniciranja z oškodovancem, na primer prepoved uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev - kar pomeni tudi prepoved nadlegovanja prek SMS-sporočil, raznih komunikacijskih aplikacij in družbenih omrežij. Če bo predlog sprememb zakona potrjen, bodo prvič kriminalizirani tudi uporabniki storitev žrtve trgovine z ljudmi - ne gre le za prostitucijo, ampak tudi izkoriščanje dela, je poudaril Klemenčič.

Po besedah ministra se z novelo odpravlja tudi zakonska luknja, ki je privedla do anomalij, "kot se je spomnimo denimo iz primera Lipa", ko je torej kazen zoper Roberta T. Zavašnika v času njegovega bega zastarala. Če bo predlog sprejet, zastaranje ne bo teklo v času, ko je posameznik na begu ali se umika izvrševanju kazni.

Višje kazni za korupcijska kazniva dejanja
Korupcijska kazniva dejanja s predlogom prehajajo pod pristojnost okrožnih sodišč, zdaj namreč te primere obravnavajo okrajna. Zvišuje se tudi sama zagrožena kazen, obenem pa bo poleg zaporne kazni po novem obvezna tudi denarna kazen. Za ta korak so se odločili glede na družbeno nevarnost teh kaznivih dejanj, glede na stanje v družbi in glede na to, da za ta kazniva dejanja veljajo relativno nizke kazni v primerjavi z nekaterimi drugimi premoženjskimi kaznivimi dejanji, pojasnjuje Klemenčič.

Predlagana je tudi dopolnitev člena glede davčne zatajitve. Zdaj po ministrovih besedah velja, da se kaznivo dejanje in ne prekršek stori ob enkratni utajitvi zneska, višjega od 50.000 evrov. Po novem pa bo kaznivo dejanje storjeno, ko bo nekdo v obdobju enega leta skupno, torej lahko tudi z več zatajitvami, utajil več kot 50 tisočakov.

V primeru javnega interesa izdaja tajnih podatkov ne bo več kazniva
V zadnjem času odmeva več postopkov zoper novinarje zaradi izdaje tajnih podatkov, obe novinarski organizaciji sta zato ministrstvo pozvali, naj v primerih poročanja v javnem interesu dekriminalizira tako ravnanje.

Minister je pojasnil, da so ubrali zelo liberalen pristop, skoraj tak, kot sta ga predlagali obe organizaciji, in iz predloga izključili kaznivost izdaje uradne tajnosti v primeru prevladujočega javnega interesa. Prav tako so se zavzeli za zaščito t. i. žvižgačev, je še pojasnil in dodal, da se tukaj sooča več vidikov - svoboda izražanja, realnost pregonov in dejstvo, "da smo država, ki nima odnosa do tajnih podatkov". Ti se po njegovem mnenju velikokrat ne razkrivajo v javnem interesu, ampak v interesu politike, osebnih diskreditacij.

Predlog novele bo v medresorskem usklajevanju in javni razpravi en mesec, sprejemal pa se bo po rednem postopku.