Boris Černilec, vodja skupine in generalni direktor direktorata za vrtce in osnovno šolo, je na novinarski konferenci pojasnil, da je delovna skupina nastala junija lani z namenom, da pocenijo učbenike, hkrati pa ohranijo njihovo kakovost in stopnjo izbirnosti.

MŠŠ nameni za izposojo učbenikov tri milijone evrov letno
Po prvem predlogu delovne skupine, ki jo poleg Černilca sestavljajo še predstavniki štirih največjih založnikov in po en predstavnik ministrstva in zavoda za šolstvo, bi država predpisala najvišji možni strošek za učni komplet v posameznem razredu. Učenec bi tako dobil vsa potrebna učna gradiva za posamezni razred v trajno last, stroške pa bi si delila država in starši v razmerju 80:20.

V tem primeru bi založniki lahko zagotovili za skoraj četrtino nižje cene učbenikov in za dobrih 40 odstotkov nižje cene delovnih zvezkov, poleg tega pa bi bilo mogoče stroške po oceni založnikov še dodatno znižati za od pet do 10 odstotkov. Stroški takšnega modela za državo bi sicer znesli slabih 18 milijonov evrov za celotno devetletko. Po drugem scenariju bi uvedli model, ki bi bil v prvi triadi enak prvemu. Bi pa država v višjih razredih za odkup učnih kompletov za matematiko, slovenščino in tuje jezike zagotovila sredstva, učbeniki za druge predmete pa bi bili na voljo v učbeniških skladih.

Za ministrstvo, ki po navedbah Černilca za izposojo učbenikov namenja tri milijone evrov letno, je prvi ponujeni model nesprejemljiv in trenutno neizvedljiv. Drugi model predstavlja nekaj vmesnega med tem, kar imamo danes, in prvim modelom. Ob tem bi tudi drugi model zahteval prispevek države, in sicer v višini 10 milijonov evrov, starši pa bi morali še zmeraj kupovati oz. si izposojati del gradiva, poudarja Černilec. Zato za zdaj po njegovih besedah ne bo sprememb. Černilec, ki ne oporeka kakovosti slovenskih učbenikov, je sicer problematiziral njihov obseg in visoko ceno.

Založniki se ne strinjajo s Černilcem
Novinarske konference so se udeležili tudi predstavniki založnikov, ki so v izjavah za novinarje izrazili svoje nestrinjanje s trditvami vodje delovne skupine. Tako Matic Karlovšek iz založbe Rokus Klett pojasnjuje, da je relativno visoka cena učbenikov odvisna od "ekonomije obsega" oz. majhnega trga. Poleg tega založbe prodajo manj učbenikov zaradi obstoja šolskih skladov: "Tu nas je država z majhno prodajo prisilila v visoke stroške." Dvig cen učbenikov, česar v založbi Rokus Klett niso izvedli, pa Karlovšek povezuje z rastjo drugih stroškov.

Miha Kovač iz Mladinske knjige pa poudarja, da je država tista, ki po Evropi zagotavlja enako dostopnost učbenikov. "V zdajšnjem sistemu se bo zgodilo to, da se bo en del založnikov verjetno nehal ukvarjati s tem poslom, ponudba učbenikov se bo v Sloveniji bistveno poslabšala," zatrjuje.