Z vsemi vprašanji, ki jih navaja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj v poročilu, ki se nanaša tudi na slovensko šolstvo, so se ukvarjali tudi v času prejšnje vlade in ugotavljali, da je slovenski šolski sistem nekoliko neučinkovit, situacija pa se je od takrat še nekoliko poslabšala, je dejal Zver.

Razmerje med zaposlenimi in šolarji je ena proti pet ali še nekoliko manj. Imamo daleč največ zaposlenih na učenca, stroški udeležencev izobraževanja na prvi stopnji so večji kot na poznejših ravneh izobraževanja, je opozoril.

Najhuje je, da nam je bralna pismenost močno upadla, je opozoril. Pred leti smo se hvalili, da smo se uvrščali med državami, ki jim bralna pismenost ni upadala. Zdaj pa smo dosegli usodo številnih držav EU-ja, kjer bralna pismenost upada, upada celo hitreje kot v drugih državah Evropske unije, poudarja Zver.

"Izobraževalni sistem preveč usmerjen v maturo"
Strokovni organi, ki urejajo šolsko politiko, te ne podpirajo, kot bi jo lahko, zato bi bilo v prihodnje treba razmisliti o združevanju nekaterih javnih zavodov in narediti te organe bolj učinkovite.

Zver se je dotaknil tudi mature, na katero je izobraževalni sistem preveč usmerjen, pa študij, češ da slovenski študenti predolgo študirajo, premalo je študija v strokovne in inženirske programe. Prepočasi se slovenske univerze prilagajajo svetovnim trendom, po svetu se namreč že razvijajo tretje generacije univerz, ki so globoko vpete v gospodarsko dogajanje. Nekateri naši tega tipa nočejo niti videti, saj se ne želijo odpovedati lagodnemu univerzitetnemu življenju.

OECD: Podružnične šole so neučinkovite, Škrinjarjeva: To ni čisto res
Mojca Škrinjar, predsednica komisije za osnovne šole in vrtce pri strokovnem svetu SDS-a, je opozorila na razlike v regijah, in dodala, da se učenje ne dogaja le v šoli, ampak na vseh ravneh življenja. OECD ugotavlja, da so podružnice neučinkovite, a je Škrinjarjeva dejala, da so podružnice na neki način nepogrešljive. Če šole v kraju ni, se mladi hitro preselijo, zapuščajo kmetije, je opozorila. Hujše težave so po njenih besedah v Ljubljani, kjer je le 70-odstotna popolnjenost. Zver je pri tem dejal, da kljub temu mora obstajati meja pri podružničnih šolah, saj ob premajhnem številu otrok socialna komponenta ni izpolnjena. Tako bi bilo šole, ki imajo manj kot deset otrok, po njegovih besedah treba zapreti.

Poudarila je, da so učenci in učitelji v neenakem položaju, saj je ponekod 15, ponekod pa več kot 25 učencev, zato bi bilo po njenih besedah treba razmisliti o enotnejših pogojih vpisa.

Glede učbenikov je dejala, da so ugotovitve pokazale, da niso vsi učbeniki dobri, najboljši so pri naravoslovju. Tudi v vrtcih se po njenih besedah pojavlja nezapolnjenost v oddelkih, ti oddelki so dražji. Poleg tega se spopadamo s pomanjkanjem podeljevanja koncesij na področju predšolske vzgoje, Ljubljana je začela podeljevati koncesije šele pred nekaj leti.

"Na drugi bolonjski stopnji nas najverjetneje čakajo šolnine"
Na vprašanje, kako komentira predlog OECD-ja za uvedbo splošne šolnine, pa je Zver odgovoril, da je moderna univerza odprta do gospodarstva, izvaja raziskovalno dejavnost, za to izobražuje študente in teži k čim širšemu spektru financiranja. Čim več kot ima virov financiranja, bolj avtonomno lahko deluje. Tudi v Sloveniji nas to po Zverovih besedah čaka, še posebej na drugi bolonjski stopnji.

Ob koncu je Škrinjarjeva opozorila še na pohvale, ki jih je OECD izrekel glede uvedbe brezplačnega vrtca za drugega otroka, kar je povečalo dostopnost do vrtca. Pohvale pa so bile tudi glede modularnih vrtcev.