Vlada bo v enem letu sprejela dolgoročne in kratkotrajne ukrepe za izboljšanje gospodarstva. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Vlada bo v enem letu sprejela dolgoročne in kratkotrajne ukrepe za izboljšanje gospodarstva. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Mitja Gaspari
Gaspari je napovedal, da bodo kratkoročni ukrepi za razpravo v državnem zboru pripravljeni do konca januarja. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Borut Pahor
"Na polovici mandata je prav, da koalicija in vlada ocenita svoje delo in si zadata nove cilje," je po klavzuri dejal Pahor. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Parlament
O trdnosti koalicijske večine v parlamentu na klavzuri niso govorili. Foto: Bobo

"Rad bi ugotovil, da obstojita politična volja in pripravljenost koalicijskih strank in vlade, da z velikim angažiranjem v dobrem letu dni in pol opravi vse tisto, da bi s fiskalno stabilnostjo, ki je pogoj za vzdržno gospodarsko rast, odprli nova delovna mesta in imeli socialno vzdržnost, ki jo ljudje pričakujejo," je po vrhu koalicije dejal premier Borut Pahor. Klavzura je bila zaprta za javnost.

Pahor je napovedal, da bodo prihodnji ponedeljek na "tej ravni dokončno, skoraj dokončno zaprli razpravo". Želi si, da bi vsebino razprave čim prej poslali v vladno obravnavo, potem na strokovni svet za gospodarstvo, na koalicijo v celoti in pred parlament, kjer bi skupaj pregledali ukrepe, ki jih bo vlada sprejela v enem letu.

Gaspari: Kratkotrajni ukrepi kmalu v državni zbor
"Teče dogovor, kjer bi ukrepe razdelili v dve fazi. V kratkoročne, ki jih je treba zaradi razmer v gospodarstvu sprejeti najprej. Drugi del ukrepov, ki so prioritete, bo vsebovan v nacionalnih razvojnih programih," je po srečanju koalicije dejal minister za razvoj Mitja Gaspari.

Kratkotrajni ukrepi s področij izboljšanja finančne (ne)discipline, prestrukturiranja podjetij, insolvenčne zakonodaje in dela bančnih institucij naj bi bili za razpravo v državnem zboru pripravljeni do konca januarja.

Drugi del ukrepov pa se bo nanašal na izboljšanje konkurenčnosti in spodbujanje podjetništva, raziskovanja, človeških virov in visokega šolstva, infrastrukturne projekte ter na področje socialne politike.

Kazalci gospodarskih gibanj za Slovenijo trenutno niso slabi, meni Gaspari. "Smo v tistem delu evropskih držav, ki napredujejo, in mislim, da je perspektiva v letošnjem in prihodnjem letu, da se bo gospodarska rast Slovenije okrepila, pri čemer pa morajo biti ukrepi na področjih finančne discipline, spoštovanja prava in pogodb bistveno zaostreni," je dejal minister.

Pred klavzuro sestanek kriznih ministrov
Še pred klavzuro v Vili Podrožnik so se pri ministru za razvoj Mitji Gaspariju sešli krizni ministri. Na mizi so imeli kar nekaj ukrepov, povezanih prav z vprašanji, o katerih so govorili tudi na vrhu koalicije. Gre za ukrepe za izboljšanje plačilne discipline in predlog zakona o davku na bilančno vsoto bank, ki naj bi vseboval davčne spodbude za povečanje posojilne dejavnosti.
V nasprotju s pričakovanji, ki so se ustvarila v javnosti, so razpravljali zlasti o razmerah v gospodarstvu, zato so imeli glavno besedo ministri za finance Franc Križanič, za gospodarstvo Darja Radič in za razvoj Mitja Gaspari. Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič pa še pred vrhom zagotovil, da o razmerah v koaliciji ne bodo razpravljali.

Širša politična debata, zlasti o razmerah v koaliciji, bo po besedah Golobiča v večji meri potekala na prihodnjih sestankih, denimo na Brdu pri Kranju proti koncu meseca.

Vsaka od strank s svojimi predlogi
Koalicijske stranke so na razvojni klavzuri skušale določiti prednostne naloge do konca mandata in odnos posameznih strank do njih, a ima vsaka od strank svoje predloge.

V SD-ju so vladi predlagali, da pripravi zakonske podlage za odpravo plačne nediscipline in za preprečevanje gospodarskega kriminala ter sive ekonomije. Loti naj se tudi racionalizacije javnega sektorja in zdravstvene reforme. Prav pregon gospodarskega kriminala in zmanjšanje stroškov javne uprave, pa tudi dvig gospodarstva so predlogi LDS-a o treh smereh razvoja Slovenije. Zdravstvena reforma pa mora biti prednostna naloga vlade tudi po mnenju DeSUS-a.

Zares za sodelovanje z nepovezanimi poslanci
V Zaresu pričakujejo jasen dogovor o uveljavitvi protikorupcijske klavzule in prekinitev pogodbe oziroma nabave patrij. Napovedujejo, da če teh dogovorov ne bodo dosegli, bo stranka razmislila o nadaljnjem sodelovanju v koaliciji. V Zaresu so napovedali še, da bodo na klavzuri predlagali uradno koalicijsko sodelovanje s skupino nepovezanih poslancev. Ker se vsi zavedajo, da je uspeh mogoč samo ob trdni koaliciji, bo morala klavzura odgovoriti tudi na pozive, da je treba doreči vlogo posameznih strank v koaliciji, še posebej DeSUS-a.

Poslanci DeSUS-a so namreč že dvakrat glasovali proti pokojninski reformi, v neskladju s koalicijsko pogodbo pa bi bila tudi morebitna uresničitev napovedi LDS-a in Zaresa, da bodo poslanci obeh strank še razmislili o podpori kandidatki za ministrico za lokalno samoupravo Duši Trobec Bučan.

Predsedniki vladnih strank nameravajo pripraviti trdno zastavljen seznam, saj je, kot kaže, koalicijska pogodba v času, ko mora država spodbuditi gospodarstvo, preobširna in premalo natančna. O uspehu klavzure najbolj dvomi predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, saj se je na sestanku koalicijskih strank v torek izkazalo, da so pogledi predsednikov vladnih strank precej različni. Več bo tako znano prihodji teden.