Glede na trenutno gospodarsko krizo in na velik vpliv, ki ga ima na družbe in ljudi, je danes boj proti korupciji pomembnejši kot kdaj koli, pravijo v OECD-ju. Foto: MMC RTV SLO
Glede na trenutno gospodarsko krizo in na velik vpliv, ki ga ima na družbe in ljudi, je danes boj proti korupciji pomembnejši kot kdaj koli, pravijo v OECD-ju. Foto: MMC RTV SLO

Boj proti korupciji je naporna borba. Je boj, ki ga moramo dobiti. Korupcija slabi vitalnost naših ekonomij, spodkopava konkurenco in ovira napredek družbe. (...) Državljani smo oškodovani z vsako novo slabo zgrajeno avtocesto, šolo ali bolnico, ki jo zgradijo podjetja, ki iščejo bližnjice s ponujanjem podkupnin; lokalna podjetja so onemogočena v svojem delovanju, ko ne dobijo nekega posla zato, ker niso plačala podkupnine; narodi plačajo ceno, ko tuja podjetja zaradi korupcije ne želijo več vlagati in trgovati v njihovih državah.

OECD ob dnevu korupcije

Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji je protikorupcijska komisija pod vodstvom Draga Kosa sporočila, da se v Sloveniji stanje slabša, to pa je po njihovo posledica manj posrečenih sprememb zakonodaje, ki so bile izvedene v zadnjih letih, pa tudi trenutno težjih gospodarskih razmer v državi, ki ustvarjajo še dodatne pogoje za porast korupcije.

To sicer še ne pušča večjih posledic, a če država ne bo ukrepala, opozarja Kos, se bo položaj kmalu precej poslabšal. Najbolj kritični se mu zdijo zakon o javnih uslužbencih in zakon o političnih strankah, težave pa povzroča tudi to, da boj proti korupciji ni bil prioriteta organov, ki bi se morali s tem ukvarjati - torej policije in tožilstva.

"Kar zadeva policijo, upamo, da bodo z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada stvari vendarle stekle. Čeprav je treba poudariti, da slovenska policija letos že ugotavlja statistični porast zadev s področja korupcije, s katerimi se ukvarja," pravi Kos. Na drugi strani pa tožilstvo po njegovem ob nespremenjeni organizaciji ne bo sposobno slediti pričakovanemu delu policije na tem področju.

Mariničeva rešitev v javnem premoženju
To, da je bila prejšnja vlada Janeza Janše pri preprečevanju korupcije učinkovitejša od zdajšnje garniture Boruta Pahorja, pa je prepričan predsednik parlamentarne komisije o preprečevanju korupcije Branko Marinič iz SDS-a. Kot dokaz je navedel indeks zaznavanja korupcije, ki ga vsako leto objavlja organizacija Transparency International in po katerem je bila država pod Janšo uvrščena bolje kot zdaj.

Ob tem je Marinič prepričan tudi, da se bo Slovenija, dokler se bo predsednik protikorupcijske komisije Kos izogibal parlamentarnemu nadzoru, zagotovo uvrščala še nižje. Sicer pa meni, da bi bilo za izboljšanje stanja na področju prepoznavanja in odkrivanja korupcije treba spremeniti zakonodajo, s katero bi zagotovili javnost premoženja funkcionarjev. A tak ukrep v koaliciji po njegovih besedah vztrajno zavračajo.

Velike težave pri porabi javnega denarja
Po indeksu zaznave korupcije 2009, ki ga je sredi novembra objavila organizacija Transparency International, se je Slovenija s 6,6 indeksne točke uvrstila na 27. mesto. Lani je Slovenija dosegla malce boljšo oceno, in sicer 6,7 indeksne točke, uvrstila pa se je na 26. mesto. Sicer sta se najvišje med 180 državami uvrstili Nova Zelandija z 9,4 in Danska z 9,3 indeksnimi točkami.

Predsednica Društva Integriteta Simona Habič na to pravi, da indeks zaznave korupcije kaže, da v Sloveniji na tem področju ni velikih sprememb. Institucije pri nas ugotavljajo težave predvsem pri porabi javnega denarja, prav tako pa je velik problem klientalizem. Marsikaj bi se po njenem dalo urediti z zakonom o integriteti v javnem sektorju, ki ga na resornem ministrstvu že pripravljajo.

Boj proti korupciji je naporna borba. Je boj, ki ga moramo dobiti. Korupcija slabi vitalnost naših ekonomij, spodkopava konkurenco in ovira napredek družbe. (...) Državljani smo oškodovani z vsako novo slabo zgrajeno avtocesto, šolo ali bolnico, ki jo zgradijo podjetja, ki iščejo bližnjice s ponujanjem podkupnin; lokalna podjetja so onemogočena v svojem delovanju, ko ne dobijo nekega posla zato, ker niso plačala podkupnine; narodi plačajo ceno, ko tuja podjetja zaradi korupcije ne želijo več vlagati in trgovati v njihovih državah.

OECD ob dnevu korupcije